PLANINSKO DRUŠTVO CELJE MATICA                                                                       Celje,  15. 3. 2010

ODSEK ZA POHODNIŠTVO,  STANETOVA 20,  SI-3000 CELJE

Tel.:  03 492 4850,  041 338 358

SEDEMNAJSTIČ

Po stopinjah Valentina Staniča

IZ SOLKANA ČEZ SABOTIN, KORADO IN SV. JAKOB V KANAL

V SOBOTO,  27. MARCA 2010

 

MED MODROZELENO SOČO IN SONČNIMI GORIŠKIMI BRDI

GOSPODARITA SLOKI SABOTIN PA TOLSTA KORADA IZ KANALSKEGA KOLOVRATA.

APNIŠKI SABOTIN VARUJE BRICE PRED STRUPENO MRZLIM KRIVCEM,

FLIŠNA KORADA PA VINORODNE BRIŠKE GRIČE PRED HLADNO SAPO Z JULIJCEV.

SABOTIN IN KORADA SE STIKATA NA CESTNEM PRELAZU VRHOVLJE,

KI JE BIL OD 1947. LETA DO ODPRTJA OSIMSKE CESTE 1986. EDINA VEZ BRD S POSOČJEM.

ČEZ OBE GORI PELJE PODOLGEM OD SOLKANA DO KANALA IZJEMNO RAZGLEDNA POT.

 

TUDI LETOS VAS PO NJEJ VABIMO NA POHOD

V SPOMIN NA VELIKEGA ALPINISTA IN PROSVETITELJA Valentina Staniča, 1774 – 1847,

KI JO JE PREMERIL KDOVEKOLIKOKRAT,

KO SE JE IZ GORICE PRI SOLKANU VRAČAL V SVOJ ROJSTNI BODREŽ PRI KANALU.

 

S POSTAJALIŠČA PRED GARAŽNO STAVBO OB LJUBLJANSKI CESTI V CELJU

SE ODPRAVIMO Z NAROČENIM AVTOBUSOM OB PETIH ZJUTRAJ,  5:00.

ČETUDI JE PRVO PRAVO IZHODIŠČE POHODA V SOLKANU, 103 m,

ZAČNEMO GRISTI KOLENA PO JUŽNI POTI ŠELE NAD OSIMSKO SABOTINSKO CESTO,

MEDTEM KO VOZNIK NEMUDOMA NADALJUJE VOŽNJO SKOZI BRDA NA VRHOVLJE, 420 m.

 

STRMINA SE UNESE PRI NEKDANJI BOŽJEPOTNI CERKVI SVETEGA VALENTINA, 535 m,

KAMOR JE Valentin Stanič HODIL IZ GORICE MOLIT IN PRAZNOVAT SVOJ GOD.

DANES SO NA TEM MESTU LE RUŠEVINE, KI PA SO JIH LIČNO OBNOVILI PRED NEKAJ LETI.

GOSTI DRŽAVNI MEJNIKI KAŽEJO POT PO GREBENU SABOTINA ČEZ POKLON, 609 m,

SKORAJ DO KOČE NA SABOTINU, 560 m, KI JE PREUREJENA IZ JUGOSLOVANSKE MEJAŠNICE.

PO ŠTIRIH URAH SABOTINA PRISPEMO K SVOJEMU VOZNIKU NA PRELAZ VRHOVLJE, 420 m.

 

NA VRHOVLJU JE ZA NAMI PRIBLIŽNO POLOVICA CELOTNE POTI.

POHOD LAHKO SKLENEMO, NADALJUJEMO ALI PA SMO GA BILI ZJUTRAJ TAM ŠELE ZAČELI.

NADALJNJA POT ČEZ KORADO SE OGIBA

CESTE PO SLEMENIH KANALSKEGA IN TOLMINSKEGA KOLOVRATA TER KAMBREŠKEGA,

KI SO JO BILI ITALIJANI VSE DO LIVKA POD MATAJURJEM ZGRADILI MED PRVO VOJNO.

 

TIK POD VRHOM KORADE, 812 m,

KI JE V SLOVENIJI ENA OD 35 ZEMLJEMERSKIH TOČK PRVEGA REDA,

STOJI NA ROBU GOZDA BRIŠKO ZAVETIŠČE NA KORADI, 803 m.

DALEČ NI NITI DO CERKVICE SVETE GENDRCE, GERTRUDE, JERICE, IZ 16. stoletja,

URO HODA PA JE DO OBNOVLJENE CERKVICE SVETEGA JAKOBA, 745 m.

SLEDNJA SAMEVA NA HRIBU S POGLEDOM V DOLINO MEJNE REKE IDRIJE,

ONKRAJ KATERE KRALJUJE BOŽJEPOTNA STARA GORA PRI ČEDADU.

 

JULIJCI TAM ZA MATAJURJEM SO ŽE KAR BLIZU,

KO STEZA POL URE PRED MARIJINIM CELJEM NAD LIGOM ZAVIJE K SOČI.

OD GOSTOLJUBNEGA KLANČARJEVEGA SENIKA NI VEČ DALEČ DO KANALA, 103 m,

KJER PO OSMIH URAH HODA PREKORAČIMO SLIKOVITI MOST

IN NA KONTRADI SKLENEMO 17. STANIČEV POHOD.

DOMOV SE VRNEMO MED DEVETO IN DESETO URO ZVEČER.

 

PRIJAVE SPREJEMAMO V DRUŠTVENI PISARNI NA STANETOVI 20,

KJER PRISPEVAMO ZA PREVOZ IN POHODNINO SKUPAJ 17,00 evrov.

NA RAČUN SLEDNJE SMO DELEŽNI TOPLIH NAPITKOV IN PRIGRIZKOV

NA SABOTINU, VRHOVLJU IN KORADI TER TOPLEGA OBROKA NA KONCU POTI V KANALU.

 

LEP POMLADNI DAN!