Idrija

IDRIJA 11. 1. 2023

V sredo 11. januarja sem obiskal Idrijo, naše najstarejše rudarsko mesto. Odkar je domačinu pri izviru vode priteklo tudi živo srebro je minilo 500 let. Živo srebro je bilo nekoč zelo pomembna kovina, mineral, ki je tekoč, uporabljali so ga več kot danes in niso vedeli za njegov slab učinek na človekovo zdravje. Vse o živem srebru in mestu sem lahko videl in zvedel v renesančnem mestnem gradu Gewerkenegg na zahodnem koncu starega mesta. Mesto leži v dveh ozkih dolinah reke Idrijce in Nikave s pritoki in izviri vode iz vsakega pobočja, na bregovih pa so nastale značilne rudarske hiše, večnadstropne, s strmo streho , majhnimi okni in malo vrtovi okoli njih. Središče mesta je Mestni trg z veliko stavbo Idrijske srednje šole, tudi čipkarske šole, s klekljanjem so se ukvarjale domače ženske, možje so pa rudarili. Nad mestom je grič na katerem se nahaja od daleč vidna cerkev Sv. Antona, malo stran pa je bolnišnica, nastala v nekoč veliki italijanski kasarni. Ne moremo mimo dejstva da je Idrija bila pred 2. sv. vojno italijansko mesto, Italijani so se polastili naravnih zakladov kjer so mogli. Ob koncu vojne so mesto bombardirali zavezniki, bilo je porušenih veliko mestnih hiš. V Idriji je deloval prvi rudniški zdravnik Anton Scopoli, ki je uredil tudi botanični vrt. Po zaprtju drugega največjega rudnika živega srebra (to je bila Idrija za španskim Almadenom) je mesto dobilo nove investicije, nova podjetja so nastala predvsem v 3. km oddaljeni Spodnji Idriji (Kolektor in druga..) Idrija železnice nima, dobila je vojaško progo Feldbahn v času 1. sv. vojne, ima pa dobre avtobusne zveze z Ljubljano, leži na pol poti do Posočja, do mesta Tolmin. Notranjost rudnika sem si ogledal že pred leti, danes pa sem bil skoraj 6 ur na poti po muzeju in mestu samemu. Pozna se kotlinska lega, temperature so nižje kot drugod. Stanko Vizjak