Viševnik - Uskovnica

Viševnik je sicer najlažje dostopen dvatisočak, a v zimskih razmerah izgleda to malo drugače; če ne bi imela derez, bi se v tisti strmini na smučišču obrnila. Sneg, pot kar naravnost, kar zame pomeni veliko težja, kot če je cik cak. Kar nekaj napora je bilo potrebno vložiti, da sva bila na vrhu. Toda splačalo se je... za prekrasne razglede, za pogled na Triglav, za sonce, ki nas je grelo...Je rekel oče sinu: "Sine, pojdi na goro, z nje boš videl, kako lepo je v dolini!" Sine pa: "in zakaj moram potem v hrib,če je v dolini tako lepo?" Veliko nas je bilo, nekateri so bili zgoraj že ob sončnem vzhodu. Najvstrajnejši so se povzpeli na vrh s smučmi. Ostalo nama je še nekaj časa, zato sva se napotila še na Uskovnico, da vidiva novozgrajeno kočo. Res je lepa, svetla, prijazna, pa tudi z evropskim cenami, sobami s kopalnicam, luksuzom, ki ga v hribih nismo vajeni. Tudi to se spreminja, žal ali pa na srečo, kdo bi vedel.