16.pohod od češnje do češnje

16. POHOD OD ČEŠNJE DO ČEŠNJE 5. 6. 2022;

Naše društvo PD ZZV Celje je dodobra napolnilo avtobus v nedeljo 5. junija, bili smo v Goriških Brdih v delu Posočja, kjer smo se udeležili 16. Pohoda od češnje do češnje. Goriška Brda so pokrajina ob zahodni meji, na severu jih omejuje hribovje Korada, na vzhodu pa mogočni apnenčasti Sabotin. Na jugu prehajajo v Furlansko nižino, v Italijo, državo v kateri se tudi del teh gričevnatih Brd nahaja in se tam imenuje »Cola«. Goriška Brda so sredozemska pokrajina, oddaljena 20 km od Jadranskega morja s toplim podnebjem, poletja so vroča, pozimi pa skoraj ne vidijo snega. Material iz katerega je to slemenasto gričevje z vmesnimi dolinami je fliš, to so zrnate usedline peska, peščenjaka, laporja in malo gline, tla so predvsem primerna za vinograde So za vodo nepropustna, posamezni potoki in potočki so bili na naši poti, a struge so zaradi suše bile skoraj brez vode. V preteklosti je češnja tukaj odigrala posebno vlogo, je najpomembnejše sadno drevo, ki je zaslužek prinašalo kmetijam in vasem. Češnje so slovele po svoji kvaliteti in trgovina z njimi se je širila vse do Dunaja v Avstro Ogrski. A pokrajini največji vidni pečat dajejo vinogradi, po površini jih je 1800 hektarjev, so v plitkih dolinah kakor tudi pobočjih. Velik pospešek vinogradništvu je leta 1957 dala izgradnja velike vinske kleti v kraju Dobrovo, danes imamo seveda tudi zasebne kletarje, ki proizvajajo vrhunska vina. Najbolj znana so: briška rebula, pinot, sauvignon, rdeči merlot, kabernet. Poleg češenj, ki od sadnega drevja najbolj zgodaj obrodijo, tukaj uspevajo še breskve, marelice, hruške, fige, slive in nazadnje še kaki. Uvajajo pa tudi oljko. V Goriških Brdih živi 5765 prebivalcev, lokalno središče je vas, centralni kraj Dobrovo s sedežem občine, z osnovno šolo podružnico banke, pošto in še kaj. Regijsko središče je seveda Nova Gorica, zelo hitro dostopna po "osimski« cesti speljani po pobočju Sabotina mimo Solkana že na naši strani. V Dobrovem izstopa daleč vidni grad Dobrovo, letos obnovljeni renesančni dvorec, lokalni muzej z vinsko kletjo. V Brdih se nahaja tudi z državno pomočjo obnovljena vila ali dvorec Vipolže. Vse vasi so blizu skupaj, večinoma na slemenih, so gručasta naselja, delno tudi utrjena kot je najlepše ohranjen in obnovljen kraj Šmartno v Goriških Brdih.
Pohodne poti, za planinske jih skoraj ne moremo imenovati, saj je tukaj samo gričevje, potekajo po kolovozih, vaških cestah in so večinoma okoli 10 km dolge. Naš nedeljski pohod se je začel in končal pri vinski kleti Dobrovo, imeli smo tudi vodnika, domačina, šli smo počasi vedno v skupini in se ustavili vmes še na dveh postojankah in se okrepčali. Obiskovalcev je bilo veliko, domači kmetje so ponudili seveda svoje češnje, pa tudi svoje vino, sokove, celo med. Bil je prav sredozemski vroč dan, veliko jih mora še biti da bo trta in sadje dozorelo, no češnje pa so bile že obrane.
V vasi Medana se je rodil naš pesnik Alojz Gradnik (1882-1967), pesnik moderne in ekspresionizma. Študiral je pravo na Dunaju, postal sodnik, ves čas je delal v sodstvu, preganjal ga je tudi italijanski okupator, sodniško kariero pa je zaključil celo kot vrhovni sodnik v Ljubljani in se po vojni kmalu upokojil in potem pisal pesmi in tudi prevajal, tudi Shakespeara. Izdal je več pesniških zbirk in tukaj dodajam štiri verze iz njegove pesmi Svatba v Brdih: Vse bo, kot zdaj je, trta bo rodila, dehtela v brajdah bo rdeča danta, puhtela v soncu bo kopana planta in toča klestila bo, vas molila.
In za nami je bil edinstven dan spoznavanja primorske pokrajine Goriških Brd. Stanko Vizjak