Sladki dimniki v Pecsu

SLADKI DIMNIKI V PECSu 14. 12. 2019

Je bilo ime enodnevnega izleta v madžarsko mesto Pecs na jugozahodu te države v županiji Baranja. Sladki dimniki so vrsta slaščice, ki jo pečejo na valju na oglju in jo jemo z rokami, kot je prikazano na slikah. Avtobus nas je v soboto zgodaj zjutraj peljal skozi Prekmurje in pri vasi Pince smo prestopili madžarsko mejo, ki je menda sedaj edina meja, kjer ni nobene kontrole, je torej res prava šengenska meja.Z nekaj postanki smo se pripeljali pod hrib Mecsek, na katerem se na južnem pobočju in vznožju nahaja staro madžarsko mesto Pecs. Že Rimljani so bili tu in zgradili naselje Sopiane, Madžarni ali Obri so prišli iz skrajnega vzhoda Evrope (ne iz Azije) in naselili velik del Panonske nižine. Madžarski jezik ni indoevropski, ampak je jezik v katerem lepimo besede skupaj. To je ugrofinska skupina jezikov, v njej je še finski, karelski in estonski jezik. Madžari so sprejeli krščanstvo, in na območju Pecsa so nastala zgodnje krščanske cerkve. Škofija, univerza, knjižnice vse to je nastalo že v srednjem veku. Razvoj so zmotili naprej Mongoli s svojimi vpadi, kasneje pa Turki, ki so bili tukaj 150 let in imamo ostanke turške civilizacije še danes v mestu, mislim predvsem na džamije. Z vodičem smo si temeljito ogledali mestno središče in pa območje škofovske katedrale. Pecs ima svojo »muzejsko miljo« kakor imenujem četrt ali ulico v kateri je veliko muzejev. Teh je tukaj najmanj deset. Sedanje bogastvo mesta pa temelji na industrijski tradiciji, madžarskih tovarnarjih Zsolnay. Novi deli mesta so predvsem bloki in stanovanjske stolpnice iz socialističnega obdobja. V okolici mesta so sadovnjaki in vinogradi, saj je tukaj na jugu Madžarske precej bolj topla klima kot drugod v Panonski nižini.