Višarje in Kamniti lovec

Višarje in Kamniti lovec

Dne 27. 7. 2017 nas je poln avtobus planincev, članov ZZZV Celje odpeljal na Gorenjsko, skozi Zgornjesavsko dolino do Rateč, naprej po kratki dolini do Trbiža na začetku Kanalske doline, kjer smo se izkrcali tisti , ki smo se namenili obiskati Višarje in se povzpeti na Kamnitega lovca 2071 m, ostali planinci pa so se še peljali 6 km naprej v čudovito dolino Zajzero od koder so osvojili Nabojs (glej slike Franje Ferk). Z novo gondolsko žičnico smo v 12 minutah dosegli Višarje, več kot 650 let staro romarsko svetišče Slovencev in še treh narodov, ki tukaj živijo (Avstrijci, Furlani in Italijani). Pot nas je najprej vodila po grebenih do ledeniške krnice Klobuk, izdelane v ledeni dobi pod ostenje Kamnitega lovca. Kot navaja Tine Mihelič v svojem vodniku, je vrh dobil ime po skalnati figuri v bližini, ki spominja na takšnega lovca, a jaz sem bil premalo pozoren, da bi to opazil. Bolj sem bil zadnjih 100 m poti pozoren na jeklenice v skalnatem žlebu in na gruščnata tla in na čelado na moji glavi, ki je nisem vajen in je poplesavala sem in tja. V teh 10 bolj napornih minutah smo dosegli razgleden vrh na višini 2071 m. Kolegice in kolegi na Nabojsu so bili precej višje in po dosti bolj zahtevni poti. Z vrha smo prepoznali velikane kot je Montaž, Viš, Jalovec in Mangart, za ostale smo bolj ugibali. Globoko pod nami je bila gosto naseljena Kanalska dolina in kratka stranska nenaseljena dolina Zajzera. Po počitku in malici na vrhu smo se spustili navzdol in si ob poti vzeli še čas za postanek. Naš vodnik Franjo nam je povedal precej stvari o varnem gibanju v gorah; mimogrede smo se vrnili na Višarje. Skupina višarskih glav sestavlja to goro, ki spada pod skupino Viša. 650 let staro svetišče Višarje je moralo prestati marsikaj hudega, zadnjo katastrofo v času 1. svetovne vojne je prikazal naš slikar Tone Kralj na eni izmed fresk v cerkvi. Tone Kralj je bil rojen leta 1900 v vasi Zagorica na Dobrepolju, umrl je leta 1975 v Ljubljani. S svojimi ilustracijami (risbami) zgodb Levstikovega Martina Krpana se je uvrstil med vrhunske slovenske likovne umetnika. Zlasti na Primorskem je v času italijanske okupacije poslikal okoli 40 cerkva in pustil na freskah razna skrivna sporočila o tedanji fašistični diktaturi. Po ogledu cerkve smo raje počakali še na vrhu, si privoščili kakšno malico ali italijanski capuccino (kapučino) in skočili v kabine žičnice, ki nas je pripeljala do parkirišča 4 km od Trbiža. Tu smo počakali tudi avtobus, ki je pripeljal drugo skupino naših planincev, ki je osvojila višji in težji Nabojs. Skupaj smo čestitali našemu članu Francu za rojstni dan, on pa nas je počastil z raznimi kulinaričnimi dobrotami. Vsi smo doživeli lep planinski dan v Julijcih in razmišljamo in se odločamo pritrdilno o udeležbi na naših naslednjih izletih.