Čez goro k očetu

ČEZ GORO K OČETU

Je malo nenavadno poimenovanje planinskega pohoda za nepoučenega planinca. In vendar je bil danes 19. 12. 2015 že 23. po vrsti pohod po poteh, ki so jih daljnega leta 1932 na Božični večer in noč opravile žena Prežihovega Voranca z dvema mladoletnima hčerkama od Črne na Koroškem do Železne Kaple po Karavankami. In zakaj se raje niso usedle na Prevaljah na vlak, ki bi jih v eni uri pripeljal k možu in očetu v Celovec!? Voranc je bil član prepovedane KP v kraljevini Jugoslaviji, član sindikalnih organizacij in tudi Kominterne. V tedanji Evropi se ni mogel prosto gibati, pa celo člani ožje družine niso mogli dobiti potnega lista. Tako se je mati odločila iti peš čez zasnežene Karavanke preko sedla Luša do Železne Kaple in nato v Celovec, kar ji je po kalvariji božične noči tudi uspelo s pomočjo lokalnega kmeta. Voranc je bil nato zaprt v Celovcu in srečanje je bilo zelo kratko. Prežihov Voranc je sicer bolj znan po vojnem romanu Doberdob, po socialnih romanih Požganica in Jamnica in po delih za otroke kot je črtica Solzice. Naj omenim, da iz Koroške osnovne šole na Prevaljah izhaja ideja o slovenski bralni znački, in da je v železni Kapli rojena pisateljica Maja Haderlap, ki je dobila avstrijsko nagrado za najboljši roman leta Angel pozabe/Engel des Vergessens, v ljudski šoli v Lepeni pa je učiteljeval Florijan Lipuš, znan po avtobiografskem delu Zmote dijaka Tjaža.
Geografsko pa je naša pot bila videti takole: Mimo Pliberka smo se peljali še po megleni Podjuni (dolina Drave) mimo Šmihela in Žitare vasi po dolini Bele do trga Železna Kapla, ki je tudi izhodišče za ogled imenitne Obirske kraške jame. Tu smo zavili v dolino Lepene, kjer ni sklenjenih vasi ampak so posamezne dolinske in gorske kmetije in se po vijugasti cesti povzpeli mimo gostišča do sedla Luša/Luže.
Odtod peljejo planinske poti na Topico in Peco. Po prečkanju državne meje smo zavili s ceste na pot proti kmetiji Kumer, ki leži 200 m pod tukaj najvišjo Jeklovo kmetijo. Tu je tudi žig št. 25 Koroške planinske poti. Planina Luža je obširna planotasta ravan obdana s pašnimi ograjami in sezonskim hlevom. Pot se je nadaljevala po ozki grapi potoka Koprivne, tudi ta širši svet se tako imenuje. Potok z združi z Mežo, ki obdrži ime do izliva v Dravo in šele pri Črni se Mežiška dolina bolj razširi. Snega po sončnih deli ni bilo, po senčnih pa le za vzorec. Smučišče nad Črno, kjer se učila smučati Tina Maze, je brez snega, česar se tamkajšnji otroci ravno ne veselijo.
Imeli smo široko in lahko pot z zmerno strmino ob lepem sončnem vremenu. Na svidenje Koroška!