Hleviška planina

Današnji pohod članov Planinskega društva ZZZV Celje je bil v Idrijsko hribovje in sicer v Hleviške planine. Šli smo kar iz središča mesta Idrije po ulici, nato po makadamski cesti navzgor. Pozimi je tu sankaška proga. Po uri in pol smo preko vrhov dosegli Kočo na Hleviški planini nadm. višina 818 m. Takoj smo nato obiskali vrh Hl. planine ki je na višini 908 m. Vrnili smo se do koče in pomalicali (ali kosili) tu imajo slastne Idrijske žlikrofe, ki so prva slovenska zaščitena jed. Na to smo po markirani poti še krenili na travnat in samostojen vrh Čekovnik na viš. 763 m. Ves čas smo se morali prebijati skozi podrta drevesa in veje, ki so ležale tudi na poti. Prišli smo do razgledišča z imenom Prižnica, od koder je pogled na sotesko reke Idrijce. Po prečni poti skozi zakrasel gozd smo prišli do reke Idrijce, in si ogledali še naše Divje jezero, ki je raziskano do globine 120 metrov, in je terjalo življenja štirih potapljačev. Ob reki in cesti so idrijske Rake, to je betonski kanal v dolžini 3,5 km, ki je v preteklosti bil speljan do hrastovega kolesa s premerom 13,5 m (Kamšt) za potrebe črpanja vode iz rudnika živega srebra, ko je ta še obratoval. Sedaj ta voda poganja turbine v mestni elektrarni. Poleg le te je Scopolijev botanični vrt. On je bil rudniški zdravnik in je hkrati še botanik. Skoraj celotna pot je potekala po Krajinskem parku Zgornja Idrijca. Zadnja dva posnetka prikazujeta mestni trg v Idriji po zadnji arhitekturni ureditvi.