PECA

15.2.2014

PD ZZV CELJE

 

Hvala Mitji, Janezu, Franju, Florjanu, Slavku, tudi jaz sem bila tam (Franja) – hvala vodnikom PD ZZV, da so organizirali in nas zvabili na en čudovit zimski pohod ob lepem sončnem vremenu - na najvzhodnejši dvatisočak v Sloveniji.

 

Pohodnike PD ZZV Celje je naša šoferka Adriana pripeljala z avtobusom v Črno do »Tininega bifeja«. Privoščili smo si kavico in klepet z domačini – naš Franjo pa je opravil intervju z novinarji POP TV. Seveda smo se mogli pohvaliti, da se odpravljamo na Matjažev pohod na Peco, vmes pa bomo navijali za našo Tino Maze, ko bo drvela po progi v Sočiju. – Zvečer smo se že videli na TV!

Odpeljali smo se do »Matjaža« v Podpeci, od koder smo se »zagrizli« v snežno strmino naše Koroške gore Pece. Že pred nami jih je bilo precej, saj je bilo kar polno parkirišče, prihajali pa so tudi za nami. Tako da bi se lahko kralj Matjaž prebudil – ampak ni še prišel njegov čas. Na vršnem delu Pece pa je pihal orkanski veter, da je vse odpihnil in zametel sledi, bičal v obraz, oči … tako da so se večina zadovoljili s pohodom do koče na Peci, kjer je toplo zimsko sonce, prijetna družba in srečanje s prijatelji, pričaralo pravo vzdušje in zimsko idilo.

Čestitke pa organizatorjem PD Mežica, da so uspeli prirediti varen pohod za pohodnike, kljub pred kratkim katastrofalnim uničenjem naših gozdov in planinskih poti. 

 

En čudovit, sončen dan v Podpeci, kjer je bil pričetek našega MATJAŽEVEGA POHODA NA PECO.

 

PECA - gora na Koroškem, kjer po legendi še vedno spi kralj Matjaž.

 

Adriana nas je pripeljala do "Matjaža" ali Mitneka, od koder smo se podali na zimski pohod.

 

Naša četica, ki vodi ...

 

... ter ostali, ki sledijo.

 

Po zasneženem skrivnostnem gozdu je speljana lepa stezica, da hodimo kot po modni pisti ...

 

Od Mitneka do koče je strma pot - napravili smo 775 m višinske razlike.

 

Le en pogled nazaj ...

 

Komaj se vidimo iz snega ...

 

Postoj in zadihaj!

 

Uh - je še daleč!

 

Snežna idila

 

Pri Ninotovo koči - 1345 mnv

 

 

Prečenje strmega pobočja

 

Snežna idila in sonček!!  :-)

 

Planinski  dom na Peci - 1665 mnv

 

Tu manjkajo le še ležalniki, kot jih imajo marsikje po tujih kočah - pa bi se lahko "martinčkali".

 

Na vrhu Pece pa orkanski veter - tu pa zatišje in mir.

 

Srečanje prijateljev ...

 

"Kar prestavljalo me je, taki sunki so bili ... veter je sproti zabrisal sledi, videlo se ni nič ..."

 

Še ena spominska ...

 

Pa še s prijateljico ...

 

Pot nazaj v dolino.

 

Skulptura ob poti

 

Pod zasneženimi vejami košatih smrek nas vodi pot z gore.

 

Ko potegne veter, počisti težke veje in natrosi sneg po naših glavah ...

 

 

Nekateri z derezami - drugi kar brez njih.

 

 

 

 

 

 

 

Debelušček!

 

 

 

Okno v nebo - le kako dolgo bo še kljubovalo divji, neizprosni naravi!

 

Veliki vrh, zadaj Uršlja gora

 

"stalaktit" in "stalagmat" - ledeniški steber

 

Na vršnem delu Pece pa bel oblak - to ni oblak, ampak sneg, ki ga je raznašal divji veter!

 

Peca v belem oblaku - močan veter je dvigoval, raznašal in vrtinčil sneg po planini.