PO PELIKANOVI POTI NA STARI GRAD

IN LETNA KONFERENCA PD ZZV CELJE

18.1.2014

Pripravljeni na vse!

Kljub slabemu vremenu se nas je kar nekaj nabralo na izhodišču za pohod.

 

Po Pelikanovi poti na Stari grad nad Celjem.

 

Grad je nekdaj predstavljal največjo utrdbo na slovenskem prostoru. Zgradili so ga grofje Vovbržani v prvi polovici 13. stoletja.

 

 

 

Danes je Stari grad Celje eden izmed najbolj obiskanih točk v Sloveniji.

 

Ob Voglajni

 

 

Pod obzidjem Starega gradu.

 

 

 

 

 

 

 

Stari grad bi naj z »zunanjim svetom« bil povezan s štirimi podzemnimi hodniki. Prvi rov je vezal Stari grad z Bežigradom. Bil je tako visok, da je lahko jezdec v njem jahal, ne da bi se moral enkrat samkrat skloniti. Drugi rov je vodil v samo celjsko mesto, tretji rov je vodil v notranjost velikega in okroglega mestnega obzidnega stolpa (verjetno Vodnega stolpa). Četrti rov, ta je bil najmogočnejši, je segal pod Vipoto, hribom nad Savinjo ob poti proti Laškemu, kjer je tudi stal grad.

 

 

Legenda govori, da je Stari grad na levem bregu Savinje in nasprotni hrib Miklavški hrib, kjer stoji mala cerkvica sv. Miklavža, v času knezov Celjskih povezoval usnjen most. Ljudje so še v preteklem stoletju na Miklavškem hribu znali pokazati na obroč pritrjen v skalo, ki naj bi držal ta most.

 

 

Pripovedka govori o mostu, ki je vodil od Starega gradu k sv. Jožefu. Po mostu so se največ sprehajali grofje in z njega v brezno metali kmete in druge ljudi, ki so se jim zamerili.

 

To je naš naslednji cilj …

 

 

 

 

 

 

V gostilni Pri Kmetec nas je pričakal čaj ...

 

 

 

 

 

 

 

Jožica pa nam je zaigrala.

 

 

Po počitku pa naprej ...

 

Cerkev in Dom sv. Jožefa

 

 

 

 

 

 

 

Prvotno je na Jožefovem hribu  stala le kapelica, vsenaokrog pa gozd.

 

Leta 1679 je v Celju in okolici razsajala kuga, zato so se Celjani zaobljubili, da postavijo na hribu cerkev, če se je bodo rešili.

 

Ob kugi je bilo le nekaj mrtvih in tako so 1681 postavili na tem mestu obljubljeno cerkev.

 

 

Leta 1739 je bila prvič obnovljena; ob cerkvi pa so postavili tudi samostan.

 

Med 2. svetovno vojno so samostan zasedli nemški vojaki. Ob nacionalizaciji je objekt dobila cerkev v svoje upravljanje leta 1990.

 

 

Vrata na cerkvi sv. Jožefa.

 

Na oltarju je upodobljena zaroka sv. Jožefa in Marije.

 

Danes je poleg zgrajen tudi dom za varstvo starejših.

 

Kaplan Jože Planinšek je bil tako prijazen, da je prišel, ko nas je opazil, čeprav nismo bili najavljeni, ter nam razložil kratko zgodovino cerkve in doma.

 

Pogostil nas je tudi z slivovko in orehovcem.

 

 

 

Dom sv. Jožefa je danes duhovno – prosvetni center.

 

 

V naravi že vse cveti ...

 

Križanja

 

Križev pot

 

 

Kapelice ob poti

 

 

Škoda, da tako razpada in je prepuščeno zobu časa ...

 

Po poti smo se spustili še po stopnicah do bivše tovarne Toper.

 

V dvorani smo ob 13.00 pričeli z letno konferenco društva.

 

 

 

Razvitje društvenega prapora in trakovi donatorjev.

 

 

Predsednik društva g. Ivan Eržen in praporščak Janez Oman

 

 

 

 

 

Ob koncu pa še podelitve priznanj.