KRAKOVSKI GOZD

17.11.2013

PD ZZV Celje

 

Pričetek pohoda pri Žolnirju.

 

En del poti poteka po Resljevi poti.

 

Josef Ressel je bil češki gozdar in izumitelj številnih iznajdb (stiskalnica za grozdje, kroglične in valjčne ležaje,  ladijski vijak, lokomobil - predhodnik avtomobila in še

marsikaj …), ki je služboval tudi v Kostanjevici na Krki.

 

Lepa, sicer oblačna čebulna nedelja in kar precej pohodnikov se je zbralo, da prehodimo pot skozi Krakovski gozd.

 

Ta pohod je tradicionalno jesensko druženje PD Polom iz Kostanjevice na Krki.

 

Skupno z raškimi prebivalci želijo domačini ohranjati del njihove etnološke preteklosti.

 

 

Krakovski gozd je mokrišče,  ki ga poplavlja reka Krka.

 

V gozdu rastejo hrast dob, beli gaber in črna jelša.

 

V njem prebiva veliko ogroženih živalskih in rastlinskih vrst.

 

V sredini gozda je 40 hektarjev velik del, ki je bil leta 1952 razglašen kot pragozdni rezervat.

 

Leta 1991 je med slovensko osamosvojitveno vojno na področju Krakovskega gozda prišlo do oboroženega spopada med enotami TO in JLA.

 

To je eden redkih ohranjenih nižinskih pragozdov v Evropi.

 

Pot skozi Krakovski gozd je kot bi bil v neki čarobno skrivnostni pravljici.

 

Krakovski gozd se razprostira na okoli 3.000 hektarjih površine med Krko in Savo. Je največji kompleks nižinskega poplavnega hrastovega gozda v Sloveniji.

 

V osrčju gozda je ohranjen 40,5 ha velik, od leta 1952 zavarovan sekundarni pragozd. Dobova drevesa so stara od 300 let in visoka do 40 metrov.

 

Znamenitosti gozda so: depresija Trstenik, zaščiten biotop nižinskih ptic, drstišče ščuk in mrestišče žabe plavček ter zaščitene rastline, kot so močvirska logarica ali tulipan.

 

Gozdni sestoj je evropsko pomembno ptičje območje.

 

Ker so bili močvirni in neprehodni tereni nepregledni in nedostopni za izkoriščanje plemenitega hrasta, jih je premeril in kartiral s prijateljem Francem Školo takratni distriktni gozdar, izumitelj ladijskega vijaka, Josip Ressel.

 

Po izmeri in delni osušitvi Krakovega je bilo možno večje izkoriščanje hrastovega lesa, ki je dober za obdelavo, ima estetski videz in je trpežen. Uporablja se v pohištveni industriji za masovno pohištvo, za sode, v katerih zori vino in še za vrsto potreb v vsakdanjem življenju.

 

Posebej znamenit je Cvelbarjev hrast, visok 27 metrov, z obsegom 700 in s premerom 223 centimetrov, ki raste na robu gozda, na Malencah, star približno 350 let. Je drugi najdebelejši dob v Sloveniji.

 

V Krakovskem gozdu rastejo številne zaščitene rastline. Tu so tudi številne redke ptice: vijeglavka, pivka, zelena žolna, srednji detel, beloglavi muhar in kratkoprsti plezalček, mali klinkač in črna štorklja.

 

To področje je na višini cca 150 mnv.

 

Ustavili smo se pri Lovski koči, kjer so nam domači planinci pripravili malico.

 

 

 

 

 

Pred odhodom naprej, pa so fantje stopili v krog in zapeli planinsko himno. Super so bili!

 

Kar počasi naprej ...

 

Drugi postanek in nas so čakali že polni kozarci cvička, zaboji jabolk ...

 

Na mizi pa še polno vsega ...

 

Čez avtocesto proti Raki

 

V preteklosti je bila Raka znana po pridelavi kvalitetne čebule. Gospodinje so jo nosile na prodaj po bližnjih sejmih, pa tudi v Kostanjevico.

 

Da bi jim pot bila krajša, so jo ubrale kar po bližnjicah skozi Krakovski gozd. Po teh poteh poteka tudi danes čebulna pot.

 

Tretji postanek - domačin nas je ob poti pogostil s cvičkom in nas pričakal z rožami!

 

 

 

 

Malo naprej pa nas domačinka postreže z čajem, kavo, sokom ...

 

pa polna miza vseh dobrot

 

 

Pri župnišču pa še kozarček močnejšega ali sladkega - za vsakogar nekaj ...

 

... ali pa jabolka!

 

Naselje Raka s cerkvijo sv. Lovrenca

 

Tam nekje je Kostanjevica  na Krki, vmes pa Krakovski gozd

 

Vas Raka je bila prvič omenjena leta 1178, naseljena pa je bila že v prazgodovini.

 

Kraj z okolico je bil poseljen tudi v času Rimskega imperija, o čemer pričajo arheološke najdbe. Kasnejša zgodovina je povezana z grajskim poslopjem, župnija na Raki pa je bila ustanovljena leta 1363, ko naj bi tam zgradili tudi prvo cerkveno poslopje.

 

Glavni oltar je leta 1857 postavil Matej Tomc.

 

Iz kostanjeviškega samostana so prenesli orgelsko omaro, kakovostno baročno delo iz 18. stoletja.

 

Župnišče je danes v grajskem poslopju, pred tem pa naj bi bilo v zgradbi poleg cerkve, ki pa naj bi v zgodovini pogorela.

 

Župnijska cerkev sv. Lovrenca je danes poznobaročna cerkev z dvema zvonikoma, ki je bila zgrajena leta 1795.

 

Na koncu pohoda pa še na pasulj --in klepet ob kozarčku  cvička. Ker je čebulni pohod, si je vsak pohodnik prislužil čebulo (svežo ali pa suho v kozarčkih).

 

Pa še ena za spomin!