SILVESTROVANJE 2009

MOKRA GORA – SRBIJA

30.12.2009 – 2.1.2010

30.12.2009 - Vožnja z udobnim avtobusom in šoferjem Božotom proti Sremski Mitrovici in naprej proti Valjevu….

Prvi jutranji postanek ob kavici in zajtrku »iz nahrbtnika«.

Ogled Narodnega muzeja Valjeva

 

»Muzej tretje dimenzije« kot mu pravijo

 

Kustos Narodnega muzeja nas sprejme pred vhodom…

 

Fotografije so lepše z višjega položaja

Zanimivih stvari je veliko…

 

pogled v grob…

Vse od kamene dobe naprej

 

Noriško kraljestvo  so ob koncu 2. stoletja pr. n. št. ustvarili Kelti na delu ozemlja današnje Avstrije in Slovenije.

 

 

 

Lepo urejen muzej – vreden ogleda…

 

Reveži, ki so prišli do sem, verjetno niso več videli sonca….

… pa tudi mi ne!

Nebo je bilo oblačno, mračno in pričelo je deževati.

Srhljivi pripomočki takratnih mučiteljev…

Ob slabi svetlobi je bilo res videti grozno…

 

Stopnice iz kleti na svetlobo…..

 

Sprehod po mestu….

              in na kavico.

Na avtobusu pa je Jana delila priboljšek iz steklenice…

V vasi Zlakusa sta nas deklica in fant pričakala z kruhom in soljo

ter kamera nacionalne TV..

Zelo zanimiva vasica…

 

Dobrodošlica mladega dekleta in njene pesmi so nas zelo presenetile…

Prava domača EKO jabolka…., kot so bila včasih..

V toplem vzdušju in zakurjenem prostoru ter hitri postrežbi, smo si potešili lakoto z njihovo domačo specialiteto (neko zelje z mesom) – bilo pa je zelo dobro.

Slika pove vse ….

Ogled ostalih prostorov v hiškah…

Ta lesen prestol je kar udoben

Ogled nekdanje šole in ostalih zbirateljskih predmetov … na takih pisalnih strojih smo se učili pisati in jih tudi pridno  uporabljali

Zbirka fotoaparatov – nekateri niti niso tako stari

V temi in na noč smo se odpravili na kratek sprehod do Potpećke pećine

Odprli, razsvetlili in razkazali so jo samo za nas….

Zvedeli smo tudi zanimivo vražo o netopirjih…. a se je še kdo spomni??

V začetku poti je jama suha – dalje mokra in od sten vse kaplja in curlja… (živa jama)

Po ogledu jamo smo se vrnili  na železniško postajo Mokra gora…

Čakale so nas tako pripravljene mize za večerjo

 

 

Dekleta so zaplesala ob Bobanovi glasbi, še preden so se fantje ojunačili in se pridružili

 

31.december 2009

Prebujanje na železniški postaji MOKRA GORA

Tole je naš apartma

To pa je železniška postaja….. z sobami in restavracijo in z pravim vlakom – no ni čisto pravi, to je ČIRO

Čisto tako, kot na železniški postaji – le zavesice so lepše!

Jutranja kavica pri Jadranki

Čakanje na odhod zadnjega letošnjega pohoda na Šargan….

Da jih ne bi zeblo…

Ena skupinska pred postajo – našim hotelom

Po blatni cesti…

.. čez potočke…

.. in travnike

… daleč naokrog…

Počitki so najprijetnejši del pohoda…

Kratek počitek za žejne in lačne…

Sedaj pa je naš stolp ter vasica nekje spodaj pod nami…

Lep sprehod po mehki travi med borovci….

 

Po Brezovici 1016 mnv

Odprl se nam je razgled….

In še spust navzdol….

Še malo do stolpa…

In do železniške postaje JATARE, kjer nas je že čakal ČIRO

Za dobrodošlico so nas pogostili z »čajem«

(kuhano žganje)

Zelo lepo urejena postaja..

Okrašeni »kavbojski« vagoni

In končno krenili z vlakcem za nekaj minut naprej….

.. prvi postanek – izkrcanje vseh potnikov in

ogled okolice ter fotografiranje

V vagonih je bilo vse polno – na lokomotivi pa je še bil prostor…

Franjo se je poskusil tudi v tem čudnem vozilu…

Tone gleda razgled skozi objektiv…

Helenca pa začarano opazuje pokrajino pred in pod seboj

Nekaj minut vožnje in zopet postanek…. Čudežen kamen, ki zaljubljencem izpolni vse želje….

Dotakniti se sreče – pomeni biti s pravimi ljudmi. Ostalo je vse v tebi!

Burna razprava…

Ko nas je ČIRO končno pripeljal »domov« - v naš hotel, smo se odpravili na kratek sprehod nad vasjo, v DRVENGRAD.

Etno vas – letna akademija Emira Kusturice

V galeriji Macola

V galeriji Macola

Kratek sprehod naokrog po vasi

 

Prižiganje svečk v spomin

Tole pa čaka na Emira – mir, tišina, spokojnost ter domačnost te vasi, ki je sicer umetno zgrajena, vendar tako pristna…

 

S temle avtom pa bi te kar odpeljal, Jadranka…

Na zadnji dan leta 2009 še ena krepka malica za šankom v privat rezidenci

Pa seveda Brankova klobasa!

Slavnostno pogrnjene mize ter še bolj slavnostno opravljena dekleta…

Vsako omizje je bilo polno lepote…

in šarma….

Nekaj resnosti…

sproščenosti in veselega pričakovanja…

ter pomembnih pomenkov…..

Boban je bil v pripravljenosti

Miza za kadilce ob šanku

 Medsebojno obdarovanje ter Cita v objemu Franja in Renata

Biljana - direktorica Balkanike je delila poljubčke ter srečo

Sonja kot labod v črnem na plesišču, kjer je nisem mogla ujet, sem jo pa počivajoč na stolu.

Mladi trubači so nas presenetili in popestrili prve novoletne minute – tudi Jadranki in Branku

Zjutraj je bilo malo težje vstat, vendar smo bili v pripravljenosti na prvi novoletni pohod

Mitrovac – po silvestrski noči je potrebna močna kava – seveda kdor ni bil že prej na dobri kavi pri Jadranki!

Pohod po NP Tara

Pogled na akumulacijsko jezero

Zopet se je pričelo oblačit

Iz zemlje je prilezel slepec

Pričelo je narahlo deževati

Čarobna in pravljična drevesa

Lepa pot postlana z listjem

V gozdu rastejo tudi omorike – nam kaže gozdni čuvaj in naš lokalni vodnik

Misleč, da je končno dovolj blata do kolen, si operemo čevlje in hlače…

Pa nas je pred ciljem še dobro  namočil dež in smo se še enkrat pogrezali v blato…pa nič hudega – v koči PREDOV KRST nas je čakala dobra čorba!

Čakalo nas je ponovitev silvestrovanja!

Po jutranji kavici pri Jadranki v privat rezidenci, priprave na odhod…

… nakupi spominkov

.

Ogled parka ob hotelu – ob železniški postaji

ter vožnja do Višegarada (varoš na vodi).

Most na Drini

500 let star kamniti most z 11 loki. Most je znan po knjigi Ive Andrića »Na Drini Ćuprija«

V poplavah je leta 1896 segala višina vode do napisa.

Ogled spominske sobe posvečene Ivi Andriću….

Predstavila nam jo je 20-letna poetinja Danka, ki je z 18-leti izdala svojo prvo zbirko pesmi; druga zbirka »Izpoved mlade poetinje«, nam je podarila ter nam eno svojo pesem tudi interpretirala.

Šola, v katero je hodil tudi Ive

Ogled tržnice v Višegradu

Lakota na avtobusu – dobro da so še ostale Brankove salame ….

Nostalgija in impresija na zadnjih sedežih…

Zanimiv klepet dveh prijateljic….

Sarajevu smo se približevali z severne strani – sneg, sneg ….

… in vedno več snega…

Pa za Božota ni sile…

Približujemo se Sarajevu…

Na Baščaršiji se je seveda potrebno slikat ob vodnjaku…

in iti na čevapčiče!

Seveda smo vse izkoristili!

Potem pa domov!