KRAKOVSKI GOZD

KRAKOVSKI GOZD – 22. 11. 2009

Izlet PD ZZV CELJE

Pred gostilno Žolnir spomenik RESSLU in začetek poti
Josef Ludvík František RESSEL, češki (avstrijski) gozdar in izumitelj ladijskega vijaka , * 29. junij 1793, Chrudim (Češka); † 9. oktober 1857, Ljubljana.

Študiral je v Linzu in na Dunaju. Kot gozdarski inženir v vladni službi je delal v Motovunu (Istra, Hrvaška), nato v Kostanjevici ob Krki. Uvajal je napredno gozdarjenje, prizadeval pa si je tudi za pogozdovanje Krasa.

Krakovski gozd je največji nižinski gozd, ki obsega skoraj 42 hektarjev obsežen hrastov rezervat, proglašen za slovenski naravni spomenik.

Depresija Trstenik je zaščiten biotop nižinskih ptic in predstavlja v porečju reke Krke pomembno drstišče ščuk in mrestišče žabe plavček.

V Krakovskem gozdu so poleg številnih zaščitenih rastlin našle zavetje številne redke ptice.

Bojni spominski znak Krakovski gozd je znak SV, ki je namenjen udeležencem spopada v Krakovskem gozdu.

Tod pa gnezdita tudi mali klinkač in redka črna štorklja.

Krakovski gozd je tudi življenjski prostor bobrov.

Župan stopi na »prestol«, da pozdravi in pove pohodnikom nekaj besed

Na Krki je Ressel prvič preizkusil ladijski vijak na ladijskem modelu

Mnogo je tudi raznovrstnih gob

Del evropskega omrežja NATURA 2000 je tudi območje Krakovskega gozda

Na obrobju Krakovskega gozda, v vasi Malence, sameva stoletni hrast dob, ki s sedmimi metri obsega sodi med tri najmogočnejša drevesa te vrste v Sloveniji.

Ressel, ki je bil zaposlen kot gozdarski inženir v kartuziji Pleterje, ima tudi veliko zaslug pri vzdrževanju in kartiranju Krakovskega gozda.

Med drevesi prevladujeta hrast dob in beli gaber.

Skrivnostni svet hrastovega pragozda

Tu potekajo številne kolesarske poti, saj je sama ravnina -
151 - 153 mnv. (Resljeva kolesarska pot)

Drevesa dosegajo višino do 40 m, ter tudi občudovanja vredne debeline.Dodaj opis

Pod površjem je voda. Posebno ob deževnih mesecih je večina gozda , ki ga namakajo potoki izpod Velikega Trna in Rake, zaradi stoječe vode in blata tako rekoč neprehoden in poplavljen.