Monviso



Vabilo

Prvi dan, 28.7.2005


Odpeljali smo se dogodivščinam naproti, oddaljenim 800 km


Nekatere udeleženke so pripravile pravo gostijo


Postanki so bili kar potrebni






Tudi spati se je dalo udobno


Prispeli smo v gorsko mestece CRISSOLO




Tukaj se presedemo na dva minibusa, kajti čakalo nas je še 10 km ozke vijugaste ceste




Srečno smo se pripeljali na Pian del Re, 2.020 mnv








Izvir reke Pad (Po)






Proti naši koči hodimo mimo slikovitih jezerc


















Prepotreben počitek




To ni zajec ampak naš Risto






Evo nas končno na koči "QUINTINO SELLA" 2.640 mnv






Večerja se prav prileže



Drugi dan, 29.7.2005


Navsezgodaj se ob soju čelnih svetilk odpravimo proti vrhu






Risto, kateri ni imel težav z dihanjem, nam je zaigral celo na orglice


Prvi vzponi ob verigah


Del ženske ekipe, ko se je zdanilo


Prvič smo zagledali cilj našega vzpona, Monte Viso obsijan z jutranjim soncem


Doline pa je prekrivala gosta megla






Bivak na 3.225 mnv






Pot nadaljujemo preko krotkega ledenika


Rumene puščice nas vodijo proti vrhu


Pogled nazaj




















Plačilo za trud: vrh Monte Viso 3.841 mnv


























Sedaj pa navzdol




Narava je naredila kar lepe skladovnice skal ob naši poti








Pri bivaku smo si privoščili kar spodoben počitek ...


kajti videli smo, da je onstran škrbine pravo morje megle












Koča na vidiku




Zvečer v koči smo vsi veseli trošili dobro italijansko vino in izmenjavali vtise s poti








Tretji dan, 30.7.2005


Sončni vzhod, prava umetnija narave




Zopet naša gora, obsijana s soncem


Če jo z tehniko približamo 10x, vrh niti ni tako visoko




Dobili smo visoki obisk




"Gasilska" za slovo od koče "Quintana Selle"


Po slikoviti dolini se bomo spustili do mesteca Crissolo


Kapelica ob poti in naša Metka (tokrat brez Jankota)




Cela dolina je bila prepredena z potočki


In pogled nazaj. Včeraj smo bili tam zgoraj na vrhu !


Roman in Zoran, pa naš Monte Viso








V dolini smo zagledali Crissolo




Skozi cvetje se je prikazal konec naše hoje


Saj vidite zadovoljne izraze na obrazih, a ne ?


Naš avtobus


Prvi, ki so prispeli, so že uživali ob hladnem laškem






Slavko pa sika in slika ...


Dočakali smo tudi zadnjega - Pero Šenjurski je imel nalogo zadnjega hodečega


Pa je tudi on dočakal svoj pir


Treba je nadoknaditi izgubo tekočine




Živahna debata








Ko se vračamo, se kar prileže dremež, jutri bomo pa razmišljali o novih podvigih