PLANINSKO DRUŠTVO CELJE MATICA                                                                           Celje,  15. 3. 2011

ODSEK ZA POHODNIŠTV0,  STANETOVA 20,  SI-3000 CELJE

tel.  03 492 4850;  gsm  051 338 358;  pdcelje@siol.net;  http://www.planinsko-drustvo-celje.si

 

OSEMNAJSTIČ

Po stopinjah Valentina Staniča

IZ SOLKANA ČEZ SABOTIN, KORADO IN SV. JAKOB V KANAL

V SOBOTO,  26. MARCA 2011

 

MED MODROZELENO SOČO IN SONČNIMI GORIŠKIMI BRDI

GOSPODARITA SLOKI SABOTIN PA TOLSTA KORADA IZ KANALSKEGA KOLOVRATA.

APNIŠKI SABOTIN VARUJE BRICE PRED STRUPENO MRZLIM KRIVCEM,

FLIŠNA KORADA PA VINORODNE BRIŠKE GRIČE PRED HLADNO SAPO Z JULIJCEV.

SABOTIN IN KORADA SE STIKATA NA CESTNEM PRELAZU VRHOVLJE,

KI JE BIL EDINA VEZ BRD S POSOČJEM OD 1947. DO ODPRTJA OSIMSKE CESTE 1986. LETA.

 

ČEZ OBE GORI PELJE PODOLGEM OD SOLKANA DO KANALA IZJEMNO RAZGLEDNA POT,

KI VAS PO NJEJ TUDI LETOS VABIMO NA POHOD

V SPOMIN NA VELIKEGA ALPINISTA IN PROSVETITELJA Valentina Staniča, 1774 – 1847.

KDOVEKOLIKOKRAT JO JE PREMERIL,

KO SE JE IZ GORICE PRI SOLKANU VRAČAL V SVOJ ROJSTNI BODREŽ PRI KANALU!

 

S POSTAJALIŠČA PRED GRADBIŠČEM NA GLAZIJI OB LJUBLJANSKI CESTI V CELJU

SE Z NAROČENIM AVTOBUSOM ODPELJEMO OD PETIH ZJUTRAJ, OB 5:00.

ČETUDI JE URADNO IZHODIŠČE POHODA NA GLAVNEM TRGU V SOLKANU, 103 m,

ZAČNEMO GRISTI KOLENA PO JUŽNI POTI ŠELE NAD OSIMSKO SABOTINSKO CESTO.

MEDTEM VOZNIK NEMUDOMA NADALJUJE VOŽNJO SKOZI BRDA NA VRHOVLJE, 420 m.

 

STRMINA SE UNESE PRI BOŽJEPOTNI CERKVI SVETEGA VALENTINA, 535 m, ŠE IZ 14. stoletja.

ROMANJA JE PREPOVEDAL AVSTRIJSKI CESAR Jožef II. LETA 1782,

PO PRVI VOJNI PA SO OD CERKVE OSTALE LE RUŠEVINE, KI SO ZDAJ LIČNO OBNOVLJENE.

 

GOSTI DRŽAVNI MEJNIKI PO GREBENU KAŽEJO POT ČEZ POKLON, 609 m,

SKORAJ DO KOČE NA SABOTINU, 560 m, KI JO PREUREJAJO IZ JUGOSLOVANSKE MEJAŠNICE.

PO ŠTIRIH URAH SABOTINA PRISPEMO K SVOJEMU VOZNIKU NA PRELAZ VRHOVLJE, 420 m.

 

NA VRHOVLJU JE ZA NAMI PRIBLIŽNO POLOVICA CELOTNE POTI.

TAM POHOD SKLENEMO, NADALJUJEMO ALI PA SMO GA BILI ZJUTRAJ ŠELE ZAČELI.

NADALJEVANJE ČEZ KORADO IN PO SLEMENU KANALSKEGA KOLOVRATA SE OGIBA CESTE,

KI SO JO BILI ITALIJANI MED PRVO VOJNO.ZGRADILI VSE DO LIVKA POD MATAJURJEM.

 

TIK POD VRHOM KORADE, 812 m,

KI JE ENA OD 35 ZEMLJEMERSKIH TOČK PRVEGA REDA V SLOVENIJI,

STOJI NA ROBU GOZDA BRIŠKO ZAVETIŠČE NA KORADI, 803 m.

DALEČ NI NITI DO CERKVICE SVETE GENDRCE, GERTRUDE, JERICE, IZ 16. stoletja,

URO HODA PA JE DO OBNOVLJENE CERKVICE SVETEGA JAKOBA, 745 m.

SLEDNJA SAMEVA NA HRIBU S POGLEDOM V DOLINO MEJNE REKE IDRIJE,

ONKRAJ KATERE KRALJUJE BOŽJEPOTNA STARA GORA PRI ČEDADU.

 

JULIJCI TAM ZA MATAJURJEM SO ŽE KAR BLIZU,

KO STEZA POL URE PRED MARIJINIM CELJEM NAD LIGOM ZAVIJE K SOČI.

OD GOSTOLJUBNEGA KLANČARJEVEGA SENIKA NI VEČ DALEČ DO KANALA, 103 m,

KJER PO OSMIH URAH HODA PREKORAČIMO SLIKOVITI MOST

IN NA KONTRADI SKLENEMO 18. STANIČEV POHOD.

DOMOV SE VRNEMO MED DEVETO IN DESETO URO ZVEČER.

 

PRIJAVE SPREJEMAMO V DRUŠTVENI PISARNI NA STANETOVI 20,

KJER PRISPEVAMO ZA PREVOZ IN POHODNINO SKUPAJ 20,00 €.

NA RAČUN SLEDNJE SI PRIVOŠČIMO TOPEL NAPITEK PA PRIGRIZEK

NA SABOTINU, VRHOVLJU IN KORADI TER TOPEL OBROK NA KONCU POTI V KANALU.

 

DOBER DAN MED BRDI IN SOČO!