PLANINSKO DRUŠTVO CELJE MATICA Celje, 5. 9. 2012

ODSEK ZA POHODNIŠTV0, STANETOVA 20, SI-3000 CELJE

KANINOV OGELNI KAMEN

ROMBON, 2208 m,

V NEDELJO, 16. septembra 2012

NA POLNOČNI STRANI BOVŠKE KOTLINE

VALOVÍ 10 km DOLGO IN 5 km ŠIROKO SKALNO MORJE.

NJEGOVO DNO SE JE V MILIJONIH LET DVIGNILO VEČ KOT 2 km NAD MORSKO GLADINO

TER POKRIVA DANAŠNJE KANINSKE IN ROMBONSKE PODE.

NAJVIŠJI KORALNI GREBEN POVEZUJE KANIN Š ČRNELSKO ŠPICO,

S SLEDNJE PA SE ČEZ MOGOČNI ROMBON NA JUGOVZHODNEM VOGALU PODOV

SPUSTI V KLUŽE, KI V KOROŠKI SMERI ZAPIRAJO IZHOD IZ BOVŠKE KOTLINE.

NA ROMBON VAS VABIMO PO POTI IZ KLUŽ.

ČETUDI SO JO ŽE MED PRVO SVETOVNO VOJNO

DODOBRA UHODILI AVSTROOGRSKI BRANILCI, JE BILA OZNAČENA ŠELE PRED NEKAJ LETI.

OB PETIH ZJUTRAJ, OB 5:00, SE S POSTAJALIŠČA NA GLAZIJI OB LJUBLJANSKI CESTI

ODPELJEMO ČEZ MEJNA PREHODA RATEČE IN PREDEL

TER SKOZI LOG POD MANGARTOM OB BISTRI KORITNICI DO BOVŠKIH KLUŽ, 532 m.

Trdnjava Kluže je že v 15. stoletju povzročala težave Turkom, leta 1797 pa Francozom, ki so jo nato porušili.

Avstrijci so šele leta 1883 postavili novo trdnjavo,

ki je v senci dometa italijanskih topov brez prask prestala boje na soški fronti in se ohranila do današnjih dni.

NE PO SKOBAH V STRMI STENI NAD KLUŽAMI MARVEČ SKOZI OSVETLJEN PREDOR

PRIPELJE POLOŽNA POT V ½ ure ŠE DO ZGORNJE TRDNJAVE, FORT HERMANN, 646 m,

KI JE BILA ZGRAJENA LETA 1898, ŽE LETA 1915 PA ONESPOSOBLJENA...

PO 2h STRMEGA VZPONA SKOZI BUKOV GOZD SE NA ROBU, 1313 m,

NAD OPUŠČENO PLANINO ENAKEGA IMENA, LAHKO PONOVNO ODDAHNEMO.

Branilci, ki so med prvo svetovno vojno na tej razgledni rami zgradili topniško opazovalnico,

skladišča in prvo vmesno postajo tovorne žičnice, so jo imenovali le po nadmorski višini Dreizehn dreizehn.

NADALJNJA POT POKAŽE KMALU HRBET STRMINAM NAD KORITNICO IN MOŽNICO.

PO MANJ STRMI REBRI NAD MRTVAŠKO GLAVO DOSEŽEMO ČEZ VRŠIČE, 1753 m,

VRH NAKLA, 2000 m, KJER STOPIMO NA OZNAČENO POT IZ BOVCA NA ROMBON, 2208 m.

PO PADCU KRNA JE OSTAL NAJVIŠJA TOČKA AVSTRIJSKE OBRAMBE NA VSEJ SOŠKI FRONTI.

Rombona med prvo svetovno vojno italijanskim napadalcem ni uspelo zasesti. Avstroogrski branilci,

ki so med njimi prevladovali Bošnjaki, so zdržali v razmerah, ki si jih težko sploh predstavljamo.

PO 5 urah VZPONA NAS ČAKAJO ŠE 3 ure IN POL SESTOPA PO SMERI NAPADALCEV ROMBONA.

KO SE VRNEMO NA RAZPOTJE VRH NAKLA, 2000 m, SE OBRNEMO PROTI ČUKLI, 1765 m.

Čuklo so bili Italijani zasedli že 23. avgusta 1915, slabe tri mesece po začetku spopadov ob Soči.

Avstrijci so jim jo iztrgali sredi hude zime 17. februarja 1916, a jo po velikih žrtvah spet zapustili 10. maja.

Poznejši fašistični duce Benito Mussolini je tedaj v globokem snegu čepel pod njo.

Do konca bojev oktobra 1917 je Čukla ostala tolažilni cilj napadalcev..

OD OBNOVLJENEGA SPOMENIKA NA ČUKLI

NAS MIMO LOVSKE KOČE NA PLANINI GORIČICI, 1336 m, PRIPELJE POT V BOVEC, BC, 460 m.

DOMOV GREDE STOPIMO ŠE NA VOJAŠKO POKOPALIŠČE V LOGU POD MANGARTOM,

KJER POČIVA 1328 BRANILCEV ROMBONA. ČEZ TRBIŽ BOMO V CELJU DO 22. ure.

S SABO VZEMIMO DOVOLJ VODE!

PRIJAVE SPREJEMAMO V DRUŠTVENI PISARNI, PRISPEVEK ZA PREVOZ PA ZNAŠA 27,00 €.

DOBER DAN NA NEZNANEM KANINU! Tone Primožič