Beneška laguna

BENEŠKA LAGUNA 21. 10. 2023

Preživeli smo en zelo lep skoraj vroč jesenski dan v beneški laguni in njenih otokih. Beneška laguna ali italijansko Laguna di Venezia obsega 550 km2 površine od tega je le 8% kopnega, 11 % globoko morje ostalo pa slana močvirja. V laguno se stekajo velike italijanske reke: Pad, Brenta, Piave, Adiža, ki so v preteklosti nanesle ogromno finega peska. Rekam so ob izlivu večkrat spreminjali struge, da bi zaradi nevarnosti malarije preprečili nastanek velikega močvirja, kar jim je tudi uspelo. Leta 2004 so z milijardnim projektom MOSE zgradili sistem talnih zapornic, ki se iz dna lagune dvignejo, tako da kot jez preprečijo vdor velikih količin morja zaradi visoke plime ali valovanja in morskih tokov. Leta 1850 je bilo v laguni še 60 otokov, danes jih je le 30 in vsi niso naseljeni. Današnje Benetke ne bi nastale, če se pred več kot 1000 leti ne bi begunci iz Ogleja ob koncu rimskega imperija umikali pred Barbari in drugimi ljudstvi. Umaknili so se na tvegano področje močvirnih , peščenih otokov in tukaj je nastala imenitna beneška super država, tedanja evropska velesila, ki je imela močno mornarico. Benečani so bili odvisni od prevozništva in morskega prometa. Razvijali so tudi industrijo, zlasti steklarne, ki pa so jih potem preselili le na en otok zaradi nevarnosti požarov okoli steklarskih peči z visoko temperaturo. Benetke so prenehale obstajati kot država, potem ko je Napoleon Bonaparte zasedel Italijo. Po Napoleonu so Benetke pripadale Avstriji, a Benečani oz. Italijani Avstrijcev niso marali. Danes so Benetke umetnostni biser s stališča arhitekture in ostalih umetnosti. Markova cerkev je mešanica zahodne in bizantinske umetnosti. Vedno je ogromno turistov, leti priletijo z avioni iz celega sveta, saj imajo Benetke svoje letališče. Pokrajina pa se imenuje Veneto (Benečija po slovensko) Mi smo našo pot opravili kot je to prikazano na naslednjih posnetkih.
Stanko Vizjak