Su e zo per i ponti di Venezia

SU E ZO PER I PONTI DI VENEZIA 16. 4. 2023

Planinsko društvo Pošte in Telekoma Celje se je udeležilo »planinskega« pohoda čez mostove Benetk. Vseh mostov v Benetkah je 418, otokov je 118 in kanalov je 160. Beneški otoki so nastali v plitki laguni ob Jadranskem morju, kamor je fini material prinašala reka Pad, pa tudi Brenta, Sile in druge. Pritoki, morski tokovi in plimovanje so ustvarili podolgovate lagunske otoke na zunanjem delu laguna in veliko otokov on otočkov v notranjem delu. Morje ni samo slano ampak je mešanica slane in sladke rečne vode. Benečani so bili prisiljeni uporabljati pitno vodo, ki je pritekla iz streh hiš in se je zbirala v številnih vodnjakih, ki so danes vidni na vsakem trgu (campo), spodaj je filtrski material za čiščenje. Benetke so že v srednjem veku postale po sili razmer iz revnih naseljih na peščenih otokih postopoma pomorska velesila, vsaj kar se trgovske mornarice tiče. Pomorski Dubrovnik je bil njihova konkurenca, Turčija pa njihov večstoletni sovražnik, saj so jim odvzeli otok Ciper. Beneška mornarica je prevažala tudi križarje na križarske pohode na Bližnji vzhod seveda ne zastonj. Napoleonovo obdobje pomeni konec moči Benetk, saj je Napoleon popolnoma preuredil Evropo po svoji zamisli. Prišli so pod monarhijo Avstrijo, potem pa je nastala nova velika močna država Italija od Alp do Sicilije na jugu. Slovenci pravimo deželi okoli Benetk Benečija. Za gradnjo in temelje hiš so nam Benečani posekali obilo gozdov zlasti v Istri. Za gradnjo veličastnih palač so uporabljali istrski marmor. Benetke so danes en sam muzej palač, hiš, cerkva, trgov, mostov, temeljito potrebnih obnove. Večina stavb bi potrebovala vsaj novo fasado, da o temeljih ne govorimo.
Na letošnjem 43. pohodu čez mostove Benetk so nam omogočili tudi vstop in ogled beneških kasarn in ladjedelnic, imenovanih Arsenal. Obsega kar precejšen del mesta. Vzhodno od Arsenala je del namenjen razstavam, ki se imenujejo Beneški bienale (razstava na dve leti). Na vseh križiščih in mostovih so nam domačini v majicah enotne barva kazali pravo pot pohoda, brez njih pohoda po labirintih ulic in kanalov ne bi bilo. Benetke samo so razdeljene na veliko župnij, kjer je nastal najprej samostan s cerkvijo, večji trg obdan s hišami i stavbami beneške bratovščine, ki jim pravijo scuole. Hodili smo po ulicah, kjer je pločnik vsaj na eni strani, skozi prehode, čez veliko mostov, ki povezujejo dele mesta v sedaj enoten organizem. Kopenski del Benetk je mesto Mestre, v celoti na kopnem, beneško pristanišče se pa imenuje Porto Marghera, kjer je predvsem naftna industrija. V Benetkah smo šli tudi mimo mestne bolnice, namesto avtomobilov imajo zasidrane reševalne čolne. Prvič so nam odprli pot skozi nove dele univerze ca'Foscari, kjer je študentski kampus. Ko smo se po 4 urah hoje približali trgu Sv. Marka smo takoj opazili na teh ulicah več obiskovalcev, razkošne trgovine in oddahnili smo se na cilju na Markovem trgu, kjer je vsak udeleženec prejel značko in so nam jo obesili okrog vratu kot medaljo. Ni velikokrat v življenju, da vam kakšen kos plemenite kovine obesijo okoli vratu. Časovno organizacijsko se je vse lepo izšlo, in na povratku v domovino smo se še oglasili v kostnici Sredipolja, kjer je pokopanih nad 100000 vojakov tudi nekaj slovenskih, ki so služili v italijanski vojski.
Benetke so naredile na nas velik vtis, tako je bilo tudi v preteklosti, mnogi slikarji so Benetke slikali, književniki pisali romane, na primer Thomas Mann Smrt v Benetkah. Verjetno se bomo naslednje leto še enkrat prijavili na ta izlet, ki ga je Martin s sodelavci tako uspešno vodil in izpeljal.
Stanko Vizjak