Trebnje

TREBNJE 13. 2. 2019

Najbližja pot iz Celja do Trebnjega pelje mimo Sevnice. V Sevnici se v Savo izliva tretja največja (najdaljša) dolenjska reka , to je reka Mirna, daljši sta Krka in Temenica. Po Mirenski dolini so že leta 1908 zgradili železnico najprej od Trebnjega zaradi prevoza premoga iz rudnika v Krmelju, kraju malo stran od reke Mirne. Kasneje so progo podaljšali do Sevnice, a izkopati so morali štiri predore v spodnjem toku reke Mirne, ko teče po soteski do Boštanja. Značilne so postaje oz. postajališča vsa zgrajena v enakem slogu. Postajališča imajo samo en peron, nimajo kretnice in oskrbujejo hkrati le en vlak.
Trebnje je poleg Grosuplja in Ivančne Gorice eden večjih krajev ob dolenjski železnici. Za obiskovalce mesta je najbolj zanimiva galerija slikarjev naivcev in samorastnikov, pa tudi Baragova galerija, a je bila žal ta dan zaprta. Reka Temenica teče ob železnici in stari avtocesti proti vzhodu dokler pri Mirni peči ne ponikne. Nizko nad Trebnjem dominira star mogočen Trebanjski grad, a žal ni ravno videti vzdrževan. Mimo njega pelje planinska pot na Vrhtrebnje kjer je ena redkih planinskih koč v tem delu Dolenjske. V Trebnjem je najbolj živahna glavna ulica, ki se imenuje po Pavlu Golia, ki je bil pesnik in tudi ravnatelj ljubljanske Drame. Omeniti je treba še škofa misijonarja F. Barago, ki se je pri svojem delu navezal na Indijance v Sev. Ameriki in zaradi tega imel pri belcih celo težave. Potoval sem z vlakom in sem moral prestopati v Zidanem mostu in v Sevnici. Zveze pa so bile dobre. Od Celja do Trebnjega je vlak ustavil 16 krat, skupaj torej 32 krat!!