Pijana Gora

PIJANA GORA 20. 10. 2019

Planinci PD ZZV Celje smo v nedeljo, 20. oktobra 2019 obiskali vinogradniške kraje v Dolenjskem hribovju in po markiranih poteh prehodili nekaj ur po Sevniški planinski poti, ki je hkrati tudi Vorančeva pot. Pisatelj Prežihov Voranc, ki je sicer najmočnejše sledi in poti pustil na Koroškem, je v svojem življenju enkrat tudi obiskal kraje na Dolenjskem in napisal, da so to verjetno najlepši kraji na svetu in on je videl kar velik del sveta oz. Evrope. Ta svet obsega dele občin Sevnica, Mokronog in Škocjan in je omejen na severu z reko Savo, na zahodu z reko Mirno, na jugu pa se počasi niža in prehaja v Novomeško kotlino. Največjo višino doseže v Telški in Pijani gori okoli 500 m, je torej lahko prehoden, precej gosto naseljen, naselja so majhne vasi, vasice in zaselki (3 do 15 hiš). Glavno značilnost tej pokrajini dajejo številni vinogradi na južnih in zahodnih pobočjih, potem zidanice, adaptirane kmečke hiše in počitniške hiše.
Cviček prihaja iz teh krajev in imeli smo ga možnost poskusiti, prebivalci so tu zelo gostoljubni, naš domači vodnik Lojze nas je prijazno sprejel na vinogradniški domačiji.
Peljali smo se po Mirnski dolini do strnjenega naselja Tržišče, zavili v strm, ovinkast klanec in se potem po slemenih in hribovitih pomolih pripeljali do gručastega naselja Telče. Od tukaj se je bilo treba potruditi peš, pot je peljala večkrat navzdol v dolino kakšnega potoka, potom pa zopet navzgor na hribovito sleme. Razgledi so bili v jasnem vremenu enkratni, narava še ni bila v celoti jesenska, Pijana gora je bil najvišji del naše poti. Verjetno so imenovali ta hrib po dejstvu, da so tu sami vinogradi in v preteklosti so večkrat ljudje po preživetem dnevu tukaj z nezanesljivim korakom šli v dolino. Medtem se je vinska kultura dvignila, kvaliteta vin tudi, ime pa je ostalo.
Bučka, katere prebivalci so »Bučkarji« ali »Bučenci«, je najvažnejši kraj tukaj, ima OŠ in kulturni dom, na njem pa napis »Bučka – pušeljc Dolenjske«. Dobili so tudi široko obnovljeno cesto, tako da bo obisk teh krajev še večji.
Iz nedavne zgodovine teh krajev so ostali tu betonski bloki, ki so temelji okupatorjevih vojaških opazovalnic med drugo svetovno vojno, so ta svet razdelili na Nemčijo in Italijo. Poleg tega so Nemci izselili 1 5- 20 km širok pas na desnem bregu Save in naselili Kočevske Nemce. Po vojni so se izseljeni Slovenci vrnili na svoje delno porušene in izropane domačije. V ta spomin prirejajo še vsako leto pohod po nekdanji okupatorski meji. Poleg tega je tu še Mlinarjeva pot, ki poteka ob mlinih potoka in se začne v Bučki, pa Knoblehajeva pot se dotakne teh krajev, mi smo si pa odtisnili dva žiga Sevniške planinske poti.
Po zelo družabnem druženju pri zidanici v Gorenjih Raduljah, smo se spustili v dolino Impoljskega potoka, kjer je večji ribnik Loke in se vkrcali na naš avtobus.
Dan je bil zelo prijeten, zaradi vzponov in spustov tudi planinsko obarvan, nisem štel prehojenih višinskih metrov, ampak trajalo je dobrih pet ur. Prijavite se na naslednji zanimivi izlet in lep pozdrav!