Kaki vabi

KAKI VABI 13. 11. 2016

V nedeljo 13. 11. smo se iz meglene in hladne Celjske kotline pripeljali v s sončnimi žarki obsijano Koprsko primorje, natančneje v njihove s terasami poravnane slemenaste vzpetine, ki se dvigujejo ob obali do višine 250 metrov in iz katerih smo imeli krasen razgled na Slovensko obalo. Naš namen je bil narediti krožni pohod okoli Strunjanskega zaliva in zaključiti s »kaki party« kar smo tudi naredili.
Izstopili smo v vasi Šared nad Izolo in se podali po cesti do naslednje vasi, Malija, potem pa nas je med terasami pot vodila navzdol k morju. Domačini so v teh brdih ustvarili terase, da so preprečili odnašanje zemlje in omogočili pridelavo sredozemskih kultur: vinske trte, kakijev in ostalih agrumov. Kaki prihaja iz Kitajske in Japonske od koder so ga v 19. stoletju prenesli v sredozemsko Evropo. Vemo tudi, kdo ga je prinesel v Slovenijo. To je bil domačin Stanislav Knez leta 1939. V strunjanski dolini pridelamo eno tretjino vseh kakijev v Sloveniji. Je prava vitaminska bomba in 100g kakija vsebuje 80 kalorija, saj ima veliko sladkorja. Strunjanska dolina, po kateri teče potok Roja v morje ima povezavo s 550 m dolgih železniškim predorom nekdanje železnice s Portorožem. Mi pa smo krenil na ogled solin. Ta je mogoč zaradi dveh obnovljenih mostičkov, ki smo jih prečkali, pa tudi sicer obnavljajo solna polja. To je Stjuža, razglašena za krajinski park spričo biotske raznovrstnosti. Te strunjanske soline so najmanjše na Jadranu, sol pridelujejo na tradicionalen način s glavno pomočjo sonca, ki daje energijo za izhlapevanje vode iz kristalizacijskih bazenov. Šli smo mimo centra za obiskovalce in se ustavili ob obali in ribiških pomolih strunjanskih ribičev za počitek in malico. Polovica poti je bila za nami. Pred nami je bila še vzpetina proti Strunjanski cerkvi in zalivu Sv. Križa na robu klifa ali prepadne obale. Tukaj uspeva od drevja črni gaber, puhasti hrast in mali jesen. Srečamo pa tudi trave, ruj, mirto in jagodičnice, ki je lahko visok grm. V tem letnem času je bilo listje obarvano v vse možne barve. Cerkev Marijinega prikazanja je iz leta 1512, ko naj bi se ribičem v viharju prikazala Marija, morje se je umirilo in od tedaj je strunjanska cerkev (tokrat je bila v tem času zaprta) pomembna istrska romarska pot. V ta spomin so postavili ob 500 letnici tudi marmornat križ na robu klifa. Klifi v slovenskem primorju so iz fliša, ki je zaporedje več kamenin – apnenec, lapor, peščenjaki in so kot listi knjige naloženi drug na drugega. Nastali so v morju kot morski sedimenti pred 40 milijoni leti. Na pohodih in izletih našega društva smo videli klife še na Dugem otoku, kjer so iz apnenca in na Madeiri, kjer so iz vulkanskih kamenin.
Posebnost tega Strunjanskega zaliva je tudi plitva do pol metra globoka laguna, ki je nastala z pregraditvijo morja z nasipom s katerim pa je laguna povezana s kanalom. Voda v laguni je slana, dno pa je poraslo s travami, saj je tu še dovolj svetlobe. Topla klima, sladka, slana in mešana voda so povzročili veliko bogastvo rib in pa ptic, ki tukaj preletavajo in nekatere celo prezimijo.
Po poti nas je spremljal domačin vodnik Mojmir. Naš vodnik Franjo pa je poskrbel, da je vse lepo bilo realizirano vključno s »kaki party« . Ob koncu izleta smo še voščili vodniku Stanko G. za njegov rojstni dan. Se že kar ponavljam, ampak izlet je bil res vsem zelo všeč.