KRIM - 18.12.2016

PD ZZV CELJE

 

Dom v Iškem Vintgarju, kjer smo pričeli naš pohod. (360 m)

 

Od Doma smo se odpravili v mrzlem jutru ...

 

Vrhovi so bili že v soncu, le v gozdu je bila še senca in hrepeneli smo, da se čimprej povzpnemo v območje sonca.

 

Na soncu je bil postanek še bolj prijeten!

 

Kletka za medvede! Baje so si poleg  pohodnikov, izletnikov, kolesarjev, geodetov, Krim za svojega vzeli tudi  medvedi ...

 

Nedaleč od Krima, na drudi strani potoka Iška, je še ena dominantna vzpetina, hrib Mokrec (1058 m). O obeh obstaja ljudska modrost: »Mokrc ima kapo, Krim pečo, pa se to skup zvleče – pa je dež« (Matičetov 1956).

 

O slovenskem gorskem imenu Krim slovenski jezikoslovci doslej skorajda niso  nič pisali.

 

Najstarejši doslej znani zapis Khorim sega komaj v leto 1689 (Valvasor). Tudi v ljudski pripovedki, zapisani in objavljeni med obema vojnama, je še mogoče zaslediti zapis Korim.

 

Ljudsko izročilo povezuje ime s kurjenjem kresov kot načinom opozarjanja pred turškimi napadi.

 

V bližini Krima, na Rakitni, se nahaja še vzpetina z imenom Krimšček (940 m), ki je očitno izpeljano iz gorskega imena Krim.

 

Sredi sedemdesetih let prejšnjega stoletja je JLA vrh zaprla in na njem postavila radijski center, zaradi česar je bil dalj časa zaprt za javnost.

 

Od leta 1991 je vrh ponovno odprt za obiskovalce, na njem pa se nahaja tudi planinska koča.

 

Pa smo na vrhu, pri Planinski koči na Krimu (1107 m).

 

Razgledi naokrog so čudoviti! Triglav in Julijci pred nami ...

 

Kamniško-Savinjske Alpe

 

Ko  v Ljubljanski kotlini  prevladuje megla in nizka oblačnost, je izlet na Krim najbližja točka, kjer lahko poiščemo sonce. Tudi mi smo ga poiskali - in našli!

 

Krim je dobil  tudi vzdevek ljubljanski vremenski prerok, saj naj bi oblak ali »kapa« okrog vrha napovedovala slabo vreme za okoliške kraje.

 

Med drugo svetovno vojno so se na Krimu in njegovi okolici zaradi težko dostopnega terena in obsežnih gozdov zadrževale številne partizanske enote.

 

 

 

Ljubljansko barje in na hribčku grad Ig v katerem so ženski zapori.

 

Leta 1817 so geodeti na njem postavili trigonometrično točko I. reda, ki so jo uporabljali za koordinatno izhodišče pri katastrski izmeri Dežele Kranjske, Primorja in Istre. O tem priča bronasta plošča na zidu planinskega doma.

 

Uživanje pred kočo! A bo Božiček nastavil tudi kaj daril pod smrekico?

 

Tri  markantna dekleta!

 

Pa še tri ... le kje so fantje?!

 

Tu smo se pa spravili vsi na kup - pred odhodom!

 

Pomembna gospodarska dejavnost Krima je izkoriščanje gozdov.

 

Zimski šopek za spomin s Krima ...

 

 

Lovska koča na Kavcu.

 

 

Hladilnik pa prazen!

 

Prva pomoč - a le za markaciste!

 

Vsebina prve pomoči - voda pa je v koritu!

 

Pa smo si raje privoščili čaj iz nahrbtnikov!

 

Gozdna pot nastlana z listjem in kamenjem, ponekod razrita in nadelane ceste za odvažanje lesa, vendar nas je sonce in dobra družba spravljala v smeh in prijetno razpoloženi smo se vračali proti Pelhanovem lazu.

 

 

In tu nas je čakal Ivek in avtobus ...