Snežnik

SNEŽNIK 1796 m 5. 7. 2015

Snežnik je najvišja gora izven alpskega sveta v Sloveniji. Snežniško hribovje se razprostira med dolino Reke, Loških poljem in hrvaško mejo. Preko hribovja pelje državna (v glavnem še makadamska cesta) Ilirska Bistrica – Sviščaki – Mašun – Leskova dolina – Grad Snežnik. Poleg tega obstaja gosto omrežje gozdnih cest in tudi planinskih poti. Tu skozi pelje transverzala kurirjev in vezistov. Gorovje je v celoti iz apnenca in dolomita, je močno zakraselo, brez površinskih voda, s kraškimi izviri ob robu. Iz Ilirske Bistrice je eden izmed najdaljših pristopov po cesti v Sloveniji do izhodiščne točke za vzpon na vrhove. To so Sviščaki, kjer je planinski dom, obkrožen z gozdovi, in kjer se začne dvourna pot na Visoki Snežnik. Ob napovedani hudi vročini za ta dan smo se podali po tej poti proti vrhu. Vodila sta nas vodnika Florijan in Stanko zanesljivo, kot da bila tukaj domačina. Na polovici poti smo vstopili v botanični rezervat Snežnik, res smo šli po poti obdani s planinskim cvetjem in nizkimi borovci. Na vrhu je koča Draga Karolina, ki je bila nekoč italijanski vojaški objekt. Tu smo imeli daljši postanek, da smo nekaj pojedli in se odžejali. Pred kočo so bile klopi in tu je bilo nekaj sence. Ne morem mimo tega, da ne bi omenil marljivosti nekaterih planincev iz naše skupine, ki so pobrali kos drv, na polovici poti in ga nesli v svojem nahrbtniku ali v rokah do koče. Namreč dom nima tovorne žičnice. Na tej višini je zima dolga in če se peljemo spomladi proti morju, vidimo v daljavi Snežnik z belo snežno kapo. Se pa tudi spominjamo zimskih pohodov in strupenega mraza in vetra tod naokoli. Nazaj smo šli po drugi poti , osvojili še 100 m nižji Mali Snežnik in se po poti spustili v Grdo Drago. Ta sploh ni grda ampak čudovita, s cvetočim travnikom pokrita dolina, ki jo prečka državna cesta. Obvestilne table nam povedo, da je tu zaradi kotlinske lege močan temperaturni obrat z nizkimi temperaturami na samem dnu globeli (drage). No danes pa je bilo tu zelo vroče in v senci dreves smo počakali naš avtobus. Potem na je avtobus po isti poti pripeljal domov. Kljub veliki vročini je bila pot prijetna. Potrebno je zaščititi predvsem glavo s pokrivalom, ki ima podaljšek zadaj za vrat, s sončnimi očali in vzeti seboj dovolj vode.