Po Levstikovi poti 2015


Vabilo

OD LITIJE DO ČATEŽA

Organizatorji so se tudi za letošnji pohod temeljito pripravili. Že na spletne strani so shranili veliko gradiva o Franu Levstiku in tudi podroben zemljevid poti, ki si ga je bilo mogoče natisniti, vzeti seboj za orientacijo. No ta pomoč niti ni bila potrebna, saj se je nepretrgana kolona pohodnikov ustvarila že v Litiji oziroma v Šmartnem pri Litiji in pot je bila dobro shojena. Na drevesih pa so bile postavljene okrogle table poti z informacijami na katerem delu poti se nahajamo in s citati iz Levstikovih del. Vsaka kmetija na poti je odprla vrata in se spremenila v kmečko gostilno z domačimi dobrotami. Najbolj sem si zapomnil ocvirkovo in pehtranovo potico, tisto ki je ne moreš kupiti vsak dan. Pri Zamanovi kmetiji se pot deli na severni in južni krak in odločili smo se daljšega južnega. Levstik je dejansko po tej poti tudi hodil. Napisal je literarni esej Od Litije do Čateža, v katerem je razmišljal o knjigi, ki bi bila primerna za tedanjega slovenskega bralca. Predlagal je podobno, kot so imeli že ostali veliki evropski narodi, novele, romane in povesti iz narodovega junaškega življenja in preteklosti. Na ta način je nastala tudi njegova povest Martin Krpan. Mi smo šli skozi vas Moravče v dolini reke Mirne, kjer se še danes nahaja preko 150 let stara Zidarjeva hiša, kjer je prebivala Zidarjeva Tona, Levstikova velika ljubezen, hčerka bogatega gostilničarja in Levstik je pogosto zahajal sem. Sam pa je bil reven literat, do poroke ni prišlo. V bližini je bil grad Turn, kjer je bil Levstik domači učitelj otrok, ki so bivali tam.
Najvišji del poti je 700m visoka Grmada blizu polovice poti. Tu se pot spusti dejansko v dolino Mirne, okrog nas se nahajajo vinogradi, preizkusili smo tudi domači cviček. Pot ima v dolini Mirne povsem ravninski del, celo po asfaltni cesti smo hodili, zadnji del pa pelje navkreber, kjer se pot s kratkim vzponom konča v hribovski vasi Čatež, podobno kot se posamezna etapa kolesarske dirke Tour de France konča z vzponom pred ciljem. V Čatežu je bila razhodnja, to je redko uporabljena slovenska beseda, ki pomeni zaključno kulturno prireditev, ki je bila tu že ob 13. uri, mi pa smo prišli kasneje. Tu so na stojnicah imeli etnološke predmete, spominke, prospekte, pa celo primorske kakije sem videl. Čatež se nahaja že v občini Trebnje. Avtobusna vožnja v Celje je bila za 30 minut daljša, toliko je avtobus porabil od Čateža do Šmartnega, torej smo prehodil precej nad 20 kilometrov.