Kaki vabi

KAKI VABI 8. 11. 2015

Na današnjem pohodu smo na poti največkrat slišali glasno besedo: avto, avto! Opozarjali so nas vodniki, ki so nas vodili po miljskem gričevju v zaledju Ankarana in Milj. Pohodna pot je razen na Jurjev hrib potekala med dolgimi razpotegnjenimi vasmi in zaselki po cestah, pešpoti še niso narejene ali markirane. Uživali smo razkošje pešačenja med 2 do 4km na uro, kjer smo lahko spoznali pokrajino in kraje zelo podrobno, se nanje osredotočali razen v trenutkih, ko smo se umaknili mimo vozečim avtomobilom. Videli smo obiranje oljk s posebnim orodjem za tresenje vej. Sadeži so padali na pogrnjene folije pod drevesi. Sonce je toplo sijalo, razgledi na poti so bili enkratni bodisi na Tržaški ali Koprski zaliv. Na najvišjem delu polotoka pa je antični in srednjeveški park. Pravi biser tega parka pa je Marijina bazilika (izraz za zelo pomembno cerkev) zanimiva je notranja kamnita oprema/inventar iz kamna in stare zidne freske. Pohod smo sicer začeli pri Ortopedski bolnišnici Valdoltra od koder je večja skupina krenila na Jurjev hrib, ki je v celoti gozdnat. To je Resljev gaj, imenovan po gozdarskem inženirju Jožefu Reslu, izumitelju ladijskega vijaka. Rojen na Češkem, izšolan na Dunaju, je večino delovnih let preživel v naših krajih, kjer je bil gozdarski nadzornik, a v prostem času se je ukvarjal z izumi, kot je ladijski vijak. Les, ki mu je po stroki bil blizu, je bil uporabljen v ladjedelništvu in želel je, da bi se ladje premikale na morju hitreje. In je izumil vijak, preizkusil ga je na ladji v Tržaškem zalivu. Ni šlo gladko, ampak ima zasluge za ta izum, ki ga pripisujemo njemu.
Ko smo končali ta 4 urni pohod, smo se odpeljali proti Strunjanu, kjer smo na Francovi kmetiji kupili kakije in tudi kakijevo marmelado. Kakijev sadež je prava vitaminska bomba in v naše kraje so ga pred desetletji prinesli iz južne Italije. Tu smo nazdravili in čestitali Franju za njegov rojstni dan. Pa poskusili smo tudi kakijevo žganje.
Pohod sta vodila vodnika Franja in Franjo. Omeniti pa moram še vodnika Janeza, ki je peljal 8 udeležencev v kombiju tja in nazaj in še vodil manjšo skupino in to ne prvič.
In še kje natančno smo bili: na ankaranskem polotoku, v vasi Hrvatini pri cerkvi Sv. Brigite, v Starih Miljah, na Debelem rtiču in v Strunjanski dolini.