PO OBRONKIH CELJA

IN OBČNI ZBOR – 24.1.2015

PD ZZV CELJE

 

Odpravili smo se od bivše tovarne Toper v Celju pohodniško opremljeni, proti Pečovniku in po klasični poti na Pečovniško kočo na Grmado. Zaradi nočnega deževja je bila pot mokra in spolzka, pa smo se razdelili v dve skupini: ena je šla na vrh Grmada, druga pa na Celjsko kočo – dobili pa smo se vsi na Pečovniški koči. Po kratkem postanku v prijetni brunarici, ki stoji na mestu bivše Kumrove domačije, smo se odpravili nazaj.

V jedilnici bivšega Topra je otvoril občni zbor društva predsednik g. Ivan Eržen. Po podanih poročilih je bil vsem razdeljen program planinskih pohodov, ki je zelo raznolik in za vsakega bi se našlo kaj zanimivega. Poleg enodnevnih pohodov imamo tudi večdnevna potovanja, v želji, da se nam pridružite! Cilje smo izbrali glede na vaše želje in predloge in sicer spomladanski izlet je na otok Pašman, julijski dopust bomo preživeli v Zakopanih in prehodili del čudovitih planinskih poti po Visokih Tatrah; v septembru pa vas vabimo na otok Lastovo. Po uradnem delu pa nas je čakalo kosilo ter glasba s plesom in pesmijo. Hvala organizatorjem ter vsem udeležencem za  enkratno vzdušje in prijetno druženje!

 

Pred bivšo tovarno Toper- pričetek naše poti.

 

Stari grad kraljuje nad pokrajino ...

 

Grmada - 718 m

 

Zakorakali smo po dobro urejeni stopničasti poti ...

 

Pred hišo Alme M.Karlin na Pečovniku, nam je Stane povedal nekaj o tej svetovni popotnici, pisateljici, ljubiteljski raziskovalki, zbirateljici, poliglotki in teozofinji.

 

Alma M. Karlin je slovenski fenomen drzne, pogumne ženske, ki se je med letoma 1919 in 1927 podala s svojim pisalnim strojem, znamenito 'Eriko', na osemletno nevarno in tvegano pot okoli sveta.

 

Alma je bila rojena 1889 v Celju, v tej hiši pa je preživela zadnja leta svojega življenja. (od 1945 - 1950)

 

Pogled na Celje in Miklavžev hrib, zadaj za Celjem Paški Kozjak, levo Golte ...

 

Razgled ne seže daleč, vendar se je vredno ustaviti ...

 

Janez na razpotju ...

 

 

Po strmi poti na hišno goro Celjanov ...

 

 

Še nekaj vzpona ...

 

... in se že vidi Celjska koča s smučiščem in Tovsti vrh zadaj.

 

Za vzorec snega na grebenu Grmade in pogled v smeri Mrzlice ...

 

Pa še zadnji vzpon!

 

Na vrhu Grmade stoji zvon želja - kar veliko želj je bilo ...

 

Celje kot na dlani!

 

Skupina, ki se je povzpela na Grmado!

 

Tudi spust ni bil kar tako - mokro, spolzko in blatno ...

 

Pečovniška koča - lesena brunarica, stoji na JV pobočju Grmade in so jo zgradili planinci PD Grmada Celje na mestu bivše Kumrove domačije.

 

V tej prijetni koči smo kar obsedeli in v klepetu ob pijači čakali na drugo skupino, ki je šla po lažji poti do Celjske koče in nazaj ...

 

 

Prispela je naša druga skupina

 

 

Kozolec »Toplar«, ki stoji pri koči, nosi častitljivo letnico nastanka 1885. V letu 2003 so ga planinci odkupili v bližnji vasi Šentjanž pri Svetini. S prestavitvijo na sedanjo lokacijo ob koči, pa so ga rešili sigurnega propadanja. Na prednjo stran kozolca so alpinisti pritrdili 8 m visoko plezalno steno.

 

Koča je zgrajena iz lesenih brun na tipičen starodavni gozdarski način in zelo lepo sovpada v okolje, kjer jo obkrožajo sami gozdovi.

 

Po široki gozdni poti - cesti  pod pobočjem Grmade se vračamo nazaj.

 

 

 

 

 

Še en zvonček želja!

 

 

 

Trobiševa bukev stara približno 200 let. Na pobočju je nekaj izvirov in eden izmed njih je speljan kar iz bukve ...

 

Pa še malo zahtevnejše poti ob jeklenici ...

 

 

Kljub malo blatni poti in oblačnemu, kislemu vremenu, ni bilo med nami nobene "murke" ! Vsi smo se zadovoljni in dobre volje vračali na izhodišče, kjer bomo nadaljevali današnje druženje na občnem zboru in kasneje s plesom.

 

Občni zbor je otvoril predsednik Ivan Eržen, sledil pa je uradni del: predsedstvo občnega zbora.

 

Za še boljše razpoloženje pa je poskrbel Uroš!