KORALPE – GOLICA

20.9.2015 – PD ZZV CELJE

Odpravili smo se čez mejni prehod Vič in proti Wolfsbergu ter po vzpenjajoči cesti do velikega parkirišča pri smučarskem centru Koralpe, na višino 1650 m.

 

Pogled na mesto Wolfsberg s panoramske poti proti koči Godinger. Na drugi strani Labotske doline se vzpenjajo Saualpe – Svinška planina.

 

 

Mlinček ob poti – vode je povsod dovolj ...

 

Gostišče Sohnhof, kjer smo se ustavili za kratek postanek ob čaju, kavici ...

 

 

Godinger koča poleg gostišča, ki pa je žal zaprta.

 

V gostišču Sohnhof je Jožica poprijela za harmoniko in že je bilo veselo ...

 

Jožici se je pridružil Janez ...

 

In že sta dekleti zaplesali!

 

Kar težko smo se ločili, vendar smo se morali odpraviti naprej ...

 

 

Možiček zgoraj – možiček spodaj ...

 

Proti Koralpenhaus ...

 

 

Med potjo vabijo živordeče brusnice, zato se naša kolona kar raztegne.

 

 

Prispeli smo do koče Koralpenhaus (1966 m), ki je pod vrhom, kateri se nam vztrajno skriva v megli.

 

Naša skupina pred naskokom na vrh.

 

 

Kar naenkrat se pred nami prikaže velika prikazen – na vrhu sta poleg oddajnika avstrijske televizije tudi dve kupoli – radar avstrijske zvezne vojske.

 

 

 

Skozi meglo poskuša prodreti sonce s svojimi žarki ...

 

 

 

 

Na najvišjem vrhu Koralp – Gr. Speikkoglu (2140 m)

 

Mitja pa je še za malenkost višje!

 

Sestop z vrha

 

Pogled v dolino ...

 

Potočki po dolini, ki se stekajo v majhna jezerca ter hitijo in žuborijo nižje in vse nižje ...

 

 

 

Silikati na Golici vsebujejo veliko litija, zato Golica predstavlja eno od največjih nahajališč litija v Evropi. Dve kamenini, ki ju je možno najti na Golici, sta tudi kremen in marmor, ki se uporabljata v proizvodnji stekla, keramike, porcelana in izolacijskih materialov.

 

Golica je prepredena z mnogimi planinskimi in pohodniškimi potmi in seveda tudi z mnogimi kočami.

 

 

 

 

 

Listi so se že pričeli barvati v živopisane barve jeseni ...

 

 

 

Na paši – borovnice in brusnice se kar ponujajo ...

 

 

 

 

 

Zgornji del slapu Poms

 

Pod slapom Poms, ki je približno 15 m visok in pada čez strmo skalnato stopnjo.

 

 

Takšni jurčki rastejo v teh gozdovih ...

 

Pa tudi takšne gobe se najdejo ...

 

 

Naselje vikendov, zadaj pa rdeči breg – borovničevje je pobarvalo svoje liste in popestrilo planino!

 

Še preden smo se odpravili z avtobusom v dolino in proti domu, pa smo se še malo »martinčkali« na toplem jesenskem soncu.

 

Kavica v bližnjem bifeju

 

Vreme pa vedno lepše in sonce vse bolj prijetno greje, da smo se kar težko odločili za pot v dolino!