POT SEDMIH
SLAPOV – PD ZZV CELJE
06.04.2015
Prestopili
smo mejo na Sočergi in se odpeljali v Buzet do pivovarne Favorit, kjer se na
parkirišču pripravimo za pot.
Naš vodnik
Vlado nam razloži in spregovori nekaj o poti ter opozori na nevarnosti …
Vzamemo pot pod noge.
Tu reka daje kaj klavrno podobo. Hodimo pa peščeni cesti na desnem bregu regulirane Mirne, ob kateri so tudi lepo vzdrževane postaje trim poti.
Hodimo pa peščeni cesti
na desnem bregu regulirane Mirne, ob kateri so tudi lepo vzdrževane postaje
trim poti.
Nekateri so
fitnes naprave tudi preizkusili.
Vidimo, da
so tu lahko tudi zelo visoke vode!!
Na pravi
poti smo – pot sedmih slapov.
A je to
prvi slap?
Prečenje
potoka čez brv.
Komarjev most, poimenovan po ustanovitelju poti.
Ozka
stezica vodi nad tolmuni in slapovi …
Pot postaja
vedno bolj strma – vendar je dobro zavarovana!
Voda polzi
po skalah in se izteka v globok in smaragdno zelen tolmun.
Pod stenami
navzgor …
Na drugi
strani pa vidimo plezalce.
Velika skupina nas je
–zato je potrebno tudi nekaj postankov na poti.
Pridemo do
slapu z malim jezercem.
Slapovi so
poimenovani in pot je lepo označena.
Označena
pot nas vodi naprej proti Napoleonovem mostu.
Prava
mojstrovina izdelave!
Napoleonov
most
Gozd je
poln lobodike, pa tudi šparglji se najdejo!
Zapuščen
zaselek, ki ga prerašča grmovje …
Konoba –
gostišče v zaselku Kotle
Mirna tvori
v tem kraju samo kotle in kotličke …
Gostilna
ima zanimivo ime – po kotličih
Menda je ta
hiša še edina naseljena v kraju.
Zapuščen in
propadajoč mlin na vodi.
Voda se
divje pretaka in drvi v naslednji kotlič
ter nazadnje v tolmun.
Tu je voda
mirna in smaragdne barve, da te mika, da bi si v njem namočil noge!
S tem mlinom je povezana zgodba o ženi, ki je nesla možu
mlinarju hrano in z roba visoke stene omahnila navzdol na streho mlina.
V skalah
nad potokom zgrajen mlin. Včasih so se kolesa vrtela, mlin je ropotal in mlel
žito z bližnjih polj.
Ob Mirni in
njenih kotličih se namestimo po skalah in si privoščimo ponedeljkovo
velikonočno malico.
Nekateri
samo zelenjavo, drugi pa, kar je ostalo od velikonočne pojedine.
Uživamo ob
šumenju vode – le malo več sonca bi lahko bilo – pričelo se je skrivati za
oblake.
Imamo
opazovalca – ali občudovalca z mostu.
Malica nad
petim slapom.
Franjo, na
zdravje! – samo da v vodo ne padeš …
Jajčke vseh
vrst in barv …
Skupinska
štirih prijateljic
Pridružil
se jim je še Mitja …
Še drugi bi
se pridružili – vendar moramo naprej …
Lepa pot
med grmovjem …
Nazaj je
lepša in sončna pot ob Mirni.
Pot do
šestega slapu
Slap
Zelenščak pada v jezerce, kjer je voda smaragdno zelene barve.
Biseri na
vodi!
Prečkanje
potoka …
Drugo
prečkanje …
Zaokrožili smo našo pot in se vračamo proti avtobusu …
Še zadnje
prečkanje …
Mesto Buzet stoji na
gričku in je vidno daleč naokrog. Stari del je že iz rimskih časov, modernejši
del pa se razvija v dolini okrog vzpetine. Župnijska cerkev je iz 18. stoletja, ki ima poleg bogate zakladnice in
starih orgel tudi zazidano okno, da ne bi čarovnice prihajale cerkev.
Še nekaj rožic!
Na koncu pa
še kozarček z »Zlatega griča«
Naša lepa
šoferka Adriana nas čaka v kombiju, avtobus pa vozi Edvard!