Menina

Menina planina, v nedeljo 23 novembra 2014

Krenili smo iz Gornjega grada, ki je lepo urejen trg, včasih je bil celo mesto s sodnim okrajem. Osrednja stavba je škofijska cerkev sv. Mohorja in Fortunata, ki je ena izmed večjih baročnih cerkva na Slovenskem. Menina planina je apnenčasta sredogorska planota, precej zakrasela in poraščena z listnatimi in iglastimi gozdovi. Na vrhu so obširni pašniki in travniki – to je Biba planina, kamor kmetje iz Motniške, Zadrečke in Tuhinjske doline priženejo govejo živino na poletno pašo. Značilnosti te planine so tudi mala jezerca, ki so jih kmetje v preteklosti zatesnili, da ne bi spuščala vode, ki je potrebna za živino. Na planini so številne lesene ograje, ograjeni pašniki in celo kraški suhozid iz kamenja. Menina planina v dolžino v smeri vzhod zahod meri 20 km in v širino 10 km. Nanjo pelje vsaj pet samostojnih markiranih planinskih poti, ki se stekajo pri planinskem domu. Vsaj tri, pa tudi do štiri ure časa se vzpenjajo planinci po teh poteh. Mi smo šli mimo cerkve sv. Florijana, kmeta Semprimožnika na severnem pobočju in se potem okrepčali in sončili pri planinskem domu, ki je bil poln obiskovalcev. Obiskali smo tudi vrh Vivodnik 1508 m z lesenim razglednim stolpom, poslikali okolico, dolinah okoli pa je bila megla. Vrnili smo se preko planine Biba, ki zaživi v poletnem času s pašo, po južnih pobočjih proti prvi hribovski vasi Zg. Okrog. Tu nas je čakal avtobus, ki nas je skozi naslednjo vas Češnjice peljal proti prevalu Kozjaku mimo Motnika in Vranskega proti domu. Vreme je bilo izredno ugodno, spričo temperaturne inverzije je bila temperatura na višini 15oo metrov v tem pasu najvišja v Sloveniji. Pohod sta vodila Janez Oman in Mitja Čmer. Zapomnili si bomo ta izlet po naravnih lepotah Menine planine; ob prijetnem vzdušju je kar prehitro minil. Upoštevati smo morali tudi dejstvo, da se v tem času hitro znoči.