PO RUPNIKOVI LINIJI
PD ZZV CELJE
11.5.2014
Kljub slabi vremenski napovedi, smo tokrat že drugič napovedan pohod
uresničili in se pripeljeli do Suhega Dola. Od tam smo se odpravili proti
Golemu vrhu.
Skozi gozd in čez zelene in cvetoče travnike …
Goli Vrh je majhna, raztresena vas z 51 prebivalci.
Razgled s poti
Hodimo po delu Loške poti …
Po 1. svetovni vojni je po Rapalski pogodbi velik del zahodne Slovenije
pripadel Kraljevini Italiji, ki je začela graditi na zahodu tik ob Rapalski
meji obrambno linijo , svoj »Alpski zid«.
Kraljevina Jugoslavije se je veliko pozneje lotila pripravljalnih del
utrjevanja svoje meje.
Utrdbe naj bi varovale in omogočale opazovanje nasprotne strani.
Pri prvem bunkerju
Bunker na Golem vrhu, katerega smo si ogledali in kjer nas je že čakal
naš vodič g. Peter.
Vodič g. Peter nam je povedal nekaj stvari o turističnih poteh po
Rupnikovi liniji, o številnih bunkerjih in slemenskih utrdbah posejanih ob
nekdanji meji.
V letih 1937 do 1941 je bila zgrajena celotna linija od Radovljice
preko Ratitovca, Blegoša, Hlavčih njiv, Žirovskega vrha, Golega vrha, Sv. Treh kraljev , Vrhnike …
Gradilo jo je nad 60.000 vojakov in civilistov.
Skozi Poljansko dolino je bila zahodna obrambna linija najbolj
dograjena.
Tu je bilo zgrajenih več sto bunkerjev, med njimi tudi trije podzemni
obrambni bloki. (Hlavče njive, Hrastov grič in Goli vrh).
Te utrdbe so bile ključnega pomena za obrambo pred morebitnimi vdori
italijanskih vojakov proti Ljubljani.
Med temi veliki objekti so gradili manjše protipehotne bunkerje za dva
do sedem vojakom.
Za turistične oglede se vzdržuje utrdba na Golem vrhu.
Ob začetku 2. svetovne vojne so se vsa dela na obrambni liniji takoj
prenehala in veliko objektov je ostalo nedokončanih.
Notranjost tega manjšega bunkerja, katerega je uredil za oglede naš
vodič, ker je na njegovi zemlji.
Obrambna linija pa ni nikdar služila svojemu namenu.
Čez cvetoč travnik, skozi gozd …
Na vrhu Golega vrha – 962 m
Pred vhodom v podzemno slemensko utrdbo, ki je urejena za oglede.
Utrdba je sestavljena iz nadzemnega visokega vršnega bunkerja ter
podzemnih galerij približno
Po vojni je bil vhod v utrdbo zasut, zato je bil edini možni vhod in
izhod iz nje skozi strelne line.
V glavnem rovu je postavljen kip sv. Barbare, zaščitnice podzemnih rovov in rudarjev.
Glavna galerija je dolga
V eni izmed dvoran je razstava o ureditvi utrdb, ki so jo izdelali
študentje Fakultete za arhitekturo iz Ljubljane.
Danes se v utrdbi odvijajo različne prireditve – koncerti, igrane
uprizoritve, balinanje z lesenimi kroglami in različni drugi družabni dohodki.
Mi smo se odpravili v utrdbo pri glavnem vhodu, iz njega pa smo se
dvignili cca
To je pa bil naš izhod – skozi strelne line smo se splazili na plan …
Kot bi se rojevali – vsi smo uspešno zlezli skozi luknjo.
Pa še po lestvi na tla.
Zanimiv in atraktiven izstop iz bunkerja.
Dolgolistna naglavka
Skozi gozdove Zale proti
Žirovskemu vrhu Sv. Urbana
Razgleden travnik v regratovih lučkah.
Sreča, da utrdbe niso bile nikomur na poti, sicer bi že izginile. Ponekod
so se skrile med bujnim gozdnim rastjem, ponekod pa se, kot nekoč, samozavestno
ogledujejo s slemen na vse strani in na obiskovalce naredijo mogočen vtis.
Lovska koča Javorča
Še mimo enega bunkerja in navzdol v dolino.
Takole pa pridni in skrbni ljudje pospravljajo v gozdu in zlagajo veje
v butare.
Brv čez potoček – pa naprej k »Brodarju«, kjer nas je čakal prevoz.
