ŠVABEŠCA ~ MANGARTSKA JEZERA
31. 8.2014
PD ZZV CELJE
31. avgusta, v tem muhastem deževnem poletju smo se odpravili v Mangartsko dolino. Tu smo se razdelili v dve skupini in sicer manjša z 12 udeleženci so se povzpeli po zelo zahtevni ferati na Visoko Ponco in preko Planiške škrbine do Srednje Ponce. Sestopili so v dolino Tamar. Večina pa smo se odločili za lažjo pot od spodnjega Mangartskega jezera po poti 512 čez Švabešco, do bivaka Campanna Ponza pod Malo Ponco in naprej do koče Zacchi ter do zgornjega Mangartskega jezera, kjer nas je čakal Božo z avtobusom.
Nekateri so se še odločili za pot okrog jezera, kjer je pravo večpotje stez, poti in kolovozov. Ker pa še to ni bilo dovolj, smo se odpeljali v Planico ter se napotili do koče v Tamarju, kjer smo počakali naše junake s Ponc.
Zjutraj je bilo sicer megleno, bil pa je en čudovit dan, tako da nas je dež pričakal na domačem terenu, ko smo se vozili domov.
Ni nam bil obljubljen prelep dan, vendar dež nam ni grozil in oblačnost z nekaj sončka je idealno za hojo.
Gobe, gobe, gobe ... vseh vrst, barv ...
Zgodaj smo se odpravili - kar za poln avtobus nas je bilo.
Pričeli smo naš pohod
pri Spodnjem Mangartskem jezeru na višini
Le za kanček se odpre pogled v očesci jezer globoko pod nami ...
Čez gozdni hrbet Švabešce
Nabiranje borovnic ...
Kratek postanek in sladkanje z borovnicami, ki pa v resnici niti niso bile tako sladke zaradi kislega poletja.
Previdno po spolzkih koreninah.
Pod nami je še vedno kraljevala megla ...
Prispeli med visoko rušje, kjer je speljana stezica ...
Oči starega podrtega borovca, ki je omagal pod težo snega, vetra in zimskih neurij pod Poncami ...
Le ta del je nekoliko bolj zahteven ...
Zavito v megli - Koritniški Mangart, Huda škrbina in visoka stena V. Mangarta - vrh pa se skriva v megli
Preko drobljive stene je speljana ozka, z jeklenico zavarovana steza in z lesenimi mostički ter tramovi.
Megla nas je ovila in zakrila globino pod nami ...
Rudi se je lotil urejanja poti kar z lopato ...
Pogled navzdol pa zakriva megla!
Srečno smo prišli čez in tu nas je pričakalkipec Device Marije.
Prečkamo prijeten, bister in živahen potoček.
Bivak Campanna Ponza na višini 1657 m
Vsakdo si najde svoj prostor pred bivakom ali ob njem za malico.
Kapljice kot biseri od nočnega dežja ...
Od tu poteka pot na Vratca in na Malo Ponco.
Na prestolu pod Poncami
Na jasi med macesni in pred bivakom se je postavila naša skupina pred objektiv.
Poo počitku in malici pa naprej in navzdol proti koči.
Skrivnostni oleseneli škrat v gozdu ...
Proti jezerom in dolini so se megle razkadile, vendar ko smo se ustavili na razgledišču, so se kot začarano zopet zbrale in nam skrile pogled.
Pogled v dolino ni nič strašljiv ...
Bil je nekoč orjak ...
Prispeli smo do koče Zacchi.
Na sončku ...
Pokazale so se Ponce nad kočo ...
Bukovnik, Poldnik ...
Severna Mangrtska stena
Sova, skrivnostna in hkrati zlovešča prebivalka noči je že od davnine vzbujala radovednost in burila domišljijo ljudstev na vseh koncih sveta. Najbrž je ni kulture, ki ne bi v svojih verovanjih in simboliki vpletala tudi sove.
Od koče na višini
1380 se odpravljamo proti jezeru - na
Pot od koče Zacchi do zgornjega Mangartskega jezera
Pot je kar naporna ...
Pri zgornjem jezeru hišica kot iz pravljice ....
"Pri sedmih palčkih"
Vrh Mangrta (desno) se še vedno skriva v megli.
Zgornje Mangrtsko, tudi Mangartsko, Belopeško, Fužinsko, Klanško, Lanško, Rateško ... jezero
Obstaja še tretje jezero, ki pa je malo bolj skrito in dosti manjše.
Jezera so ledeniškega izvora.
Zgornje jezero je na
višini
Jezera obdaja venec visokih gora.
Zadaj na Jezerski planini se pasejo konji - idila ob jezeru.
Od leta 1971 je dolina Belopeških jezer razglašena za Narodni park.
Igrive in radovedne račke – kot otroci …
Na poti v Tamar pa na cesti srečamo ....
Ob vznožju Zadnje ponce nad dolino Tamar izvira gorski potok - Nadiža.
Nadiža izvira iz
skalne stene in se tik za izvirom spušča v
Dom v Tamarju - 1108 m
Kapela Marije Pomočnice v Tamarju, ki je bila zgrajena leta 1936.
V lopi kapele sta upodobljena lika dveh angelov. Ta angel je v gibanju in ima čez ramo plezalno vrv, v roki pa drži žezlo z znamenjem Svete Trojice. Simbolika nam govori, da nam Bog vedno pošilja na pot angela, da nas varuje tudi na nevarnih poteh.
V kapeli mozaik predstavlja melišče na eni in steno na drugi strani, kamor je vpeta Marija Pomagaj obdana s slikovitim plaščem.
Slemenov špica
Jalovška škrbina, Jalovec z ozebnikom
Obkroženo z vencem Julijskih Alp
