DRVAR IN RAFTING NA SANI

20. – 23.5.2011

PD ZZV CELJE s TA BALKANIKO

Sredi noči smo se odpravili proti Karlovcu – Korenici – do Drvarja….proti jutru se

je prikazalo žareče sonce

Skozi mesto Bihać – čez Uno

Drvar, kjer smo se odpravili na ogled Titove pečine

Prodaja spominkov ..

25. maja 1944 je bil izvršen zračni desant na Drvar z

namenom uničiti in ujeti Tita ter vrhovno poveljstvo.

V »zaspanem« Drvarju edina turistična znamenitost …

Park na poti proti Titovi pečini

Od spodaj Titova pečina

Okolica Drvara je lepa in bogata z ogromnimi gozdovi ter divjim raznovrstnim

Živalstvom

Pot do pečine je kratka, vendar se je treba malo potrudit…

Obnovljena baraka

Cilka z našima simpatičnima lokalnima vodnikoma

Stena nad barako je zelo krušljiva, zato so jo zaščitili z mrežo

Strma stena….

Tu gor je Tito pobegnil…..

Iris ter druge rožice…

V muzeju – v bosansko-hercegovski vojni so izginili mnogi

originalni eksponati…

Zaradi lažnih dokumentov so med vojno predvidevali,

da ima Tito rojstni dan 25. maja, zaradi tega je bil

napad ravno na ta dan.

Titova uniforma.. tudi o njej je posebna zgodba

Še zadnjič bolj od blizu pečina – čisto neopazno skrivališče…

BiH je etnično razdeljena med tri skupine: najštevilnejša med njimi so

Bošnjaki oziroma muslimansko prebivalstvo, sledijo bosanski Srbi in Hrvati.

Titov pionirček

Nacionalno-politične napetosti med skupinami in državljanska vojna

ob razpadu Jugoslavije so oblikovale decentralizirano in mednarodno

nadzorovano državo dveh entitet: Federacije BiH ter Republike srbske.

Mesto Drvar

Z avtobusom po blatnih kolovozih…

Naš kombi je »štrajkal« - ne gre več naprej… samo nazaj!

Bolj pametno… pot pod noge in peš naprej

Jezerca…

Cesta je vsaj mehka….

… le malo blatni smo.

Zastava je dokaz, da se ve, kdo je tako pogumen!!

Zaradi dežja, smo krenili h prvi koči

(Jože V.)

… ki pa je žal bila zaprta, vendar nekaj strehe nam je le nudila.

Do vrha je še daleč…

(Jože V.)

.. pa smo se rajši obrnili navzdol.

Toča je pobelila planino…

Rožice

Vrh Klekovače nam ni bil usojen zaradi slabega vremena… prišli pa smo vsaj do koče.

Motel v Bosanskem Petrovcu, kjer smo prespali

Kaj le napoveduje mavrica?(kar dve..)!

Strokovna razlaga je, da je to svetlobni optični ali meteorološki pojav, ki

nastane zaradi loma sončne svetlobe na vodnih kapljicah, kadar dežuje.

Treba ga je poravnat!!!

Prijeten motel, kjer smo preživeli dva zabavna večera…

Imeli smo zanimive in dobre pevce!!! Dobro, da smo dva pripeljali kar s sabo.

Središče Bos.Petrovca

Šofer avtobusa se je zopet prebil v osrčje gozdov s posebej blatnimi kolovozi,

samo da nas je dostavil čim bliže izhodišču.

(Jože V.)

Lokalni vodnik ter gozdar, poznavalec teh gozdov in njihovih prebivalcev

Naskok na najvišji vrh planine Grmeč – Črni vrh

Pod vrhom zelena livada…

Še zadnji vzpon…

(Jože V.)

.. .in vrh je tu!

Črni vrh – 1605 m

(Jože V.)

Počitek na vrhu …

(Jože V.)

Pot nazaj in poiskati je treba avtobus

Ključ je majhno, slikovito mestece v severozahodnem delu BiH, v Bosanski krajini.

Imajo pa dooobreee čevapčiče!!!

Na mestom Stari Grad

Mesto je dobilo ime zaradi svojega geo-strateškega in prevladujočega položaja.

Pod imenom Ključ je mesto že bilo znano leta 1322.

Hrib Lubica

Nad mestom – Stari grad. Nekdaj je bila pomembna vojaška utrdba

in trgovsko središče.

Zopet nas je preganjal popoldanski dež

Pogled z gradu

Motel No9 v Bos.Petrovcu

(Jože V.)

Zjutraj zadnjega dne…

(Jože V.)

(Jože V.)

Prevoz do Alina luke…

V občini Ključ so ključni viri treh rek: Sana, Sanica in Ribnik. To so reke, ki

jim je uspelo kljub splošni onesnaženosti okolja ohraniti v današnjem času

čiste in nedotaknjene in predstavljajo velik potencial za ribolov.

Klobučki in naša dekleta….

Mesto je priredilo 3. kolo državnega prvenstva v raftingu na Sani.

Stari Rimljani so zdravili svoje bojevnike ob reki. Zaradi njene čistoče in

zdravilnosti so jo imenovali Sana (latinsko »sanus« - zdravje).

Priprave na rafting…spust po Sani je bilo čudovito in enkratno doživetje!! Tudi

zaradi skiperjev!

Kuharji pa so nam po srečno prestanem spustu po Sani, pripravili kosilo…

V prijetni družbi ter s prijaznimi domačini bi preživeli še nekaj časa, vendar

nas je zopet preganjal popoldanski dež…

Fotografija: Franja Ferk

Jože Verdonik