Zugspitze 2006

Zjutraj smo se zbudili v Hammersbachu (758 mnv) malo naprej od Garmisch Partenkirchna






Podali smo se proti Peklenskemu vintgarju (HOLLENTALKLAMM), ura: 6:00






Tovorna žičnica pelje v višave, mi pa pešačimo












Prišli smo do vstopa v vintgar, kjer običajno pobirajo vstopnino, mi pa smo jih presenetili z zgodnjo uro


















Pot skozi vintgar je vzorno urejena






Tuneli so bili razsvetljeni


















Izstop iz vintgarja je prav tako slikovit kot vhod














Hollentalhute na 1.381 mnv










Opozorilo na nevarni ledenik


Pogeld nazaj ....


in korak naprej








Prišli smo do točke, ko se je bilo treba opremiti






Pa navzgor proti cilju (skoraj navpično)




Pogled po lestvi navzdol






Znamenita "deska"






Krajši počitek pred vstopom na ledenik












Po ledeniku navzgor




Konec ledenika nam je postregel zopet z navpično lestvijo




Pogled nazaj - male pike so ljudje, kateri bodo morali opraviti vzpon po naših sledeh






Pogled navzdol - nekateri se vzpenjajo, drugi še čakajo na prostor na lestvi


Lepo varovana pot


Na podobne stvari smo se že navadili










Na škrbini se nam je odprl pogled na dolino s slikovitim jezerom EIBSEE






Oho, zagledali smo križ na vrhu




Pozdravil nas je domačin




Čez vrh pa nas je pozdravila obljudena ploščad, večina obiskovalcev se je pripeljala z
železnico ali dvema žičnicama direktno iz doline


Vrh Zugspitze - 2.964 mnv, ura: 14:45, (iz doline smo rabili za 2.200 m višinske razlike pribl. 8 ur in 45 minut)












Pa smo tudi mi na ploščadi












Veliiiko pivo se je pa kar prileglo


Seveda sem imel somišljenike


Ja, nekatere pa bolj prisegajo na trdnejše zadeve




Sestop v meglo






Pa smo v Avstriji




Zadnja slika pred peklensko nevihto (dež, toča. strele, hudourniki, padajoče kamenje,
v glavnem, nič ni izostalo, kar nas lahko v neurju doleti)


Pri koči se je pokazalo sonce, pa smo si poskusili posušiti vlago



Drugi dan, 29.7.2006


Jutro - zunaj dežuje, mi pa razglabljamo o taktiki spusta v dolino (pribl. 1.000 mnv), kjer nas čaka avtobus


Oprema še od včerajšnjega dežja ni suha

Vseeno smo se spustili do spodnje postaje tirolske žičnice na Zuspitze, se z avtobusom prepeljali v
vasico VENT (1.896 mnv), kjer se je večina klub dežju podala s sedežnico proti Breslavski koči.
Petorica pa smo se vdali mokroti in se odločili, da ostanemo v Ventu






Dež pa veselo pada


V bližnjem hotelu pa imajo slastne pice in hladno pivo


Dež je pojenjal in sprehodili smo se po slikoviti vasici Vent








Lepo, ne?






Poskrbeli smo za prenočišče






Cerkvica na začetku vasi


Težko obloženi balkoni


in slika, katera nam je dala idejo za jutrišnji vzpon v primeru lepega vremena


Lepo urejena notranjost cerkvice








Opis zgodovine


Kopije originalnih dokumentov








Mini pokopališče (saj za 150 prebivalcev vasi večjega tako ne potrebujejo)








Sredi vasi je kmetija s hlevom (krave so bile zdoma)




Pa udobje našega prenočišča






Gremo na sprehod pred spanjem




Pogledat gremo eno od znamenitosti - viseči most, razpet nad 40 m globoko sotesko














Potok je res grozljivo globoko pod nami




Pa povratek v vasico

Tretji dan, 30.7.2006


Prebudilo nas je sonce




Krave zopet odhajajo na tlako


midva z Dragom pa na sedežnico




Pogled navzdol




konec vožnje na 2.356 mnv, smerokaz kaže smer najinega podviga










Prekrasne rožice so naju pozdravljale ob poti








V ozadju se odpira pogled na najin nesojeni vrh Wildspitze, kamor so se podali najini neustrašni prijatelji


midva pa po svoji poti naprej






Vrh Wildspitze (3.768 mnv)


in 10x približan


pa najin cilj - občutno nižji WILDES MANNLE (3.019 mnv)


Sramežljivo naju je pozdravila kovinska Marija








Hja, bila sva na tritisočaku, pa naj reče kdo kar hoče


Pogled na Wildspitze


10x približan


pri 40x povečavi pa že slutimo ljudi na vrhu, vendar mi boste morali oprostiti ostrino,
saj aparat nima stabilizatorja
















Pogled navzdol


Tudi na 3.000 m nad morjem rastejo lepe rožice






Za gnojenje skrbijo živali




Korak navzdol ....


pogled navzgor


pa zopet s sedežnico navzdol




pa nekaj slik vasi od zgoraj










Avtobus nas še čaka


tudi Drago prihaja




Popoldne so pa začeli prihajati tudi pohodniki na Wildspitze, nekateri razigrani....


drugi z občutkom za poziranje


Pa se počasi pripravljamo za dolgo pot domov






Na poti se nam je prikazal skoraj bolj pravilni Triglav, kot ga imamo mi




Pa zadnja slika, spomenik žrtvam gradnje mosta, preko katerega se pravkar peljemo